Zakon, ki ureja to področje, je Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Ta prepoveduje omogočanje in opravljanje dela na črno ter zaposlovanje na črno, kamor spada vsakršno opravljanje dela brez pogodbe o zaposlitvi, pogodbe civilnega prava ali druge ustrezne podlage za zakonito opravljanje dela. Od tega pravila pa zakon določa tudi nekaj izjem, kamor pod določenimi pogoji spada tudi pomoč družinskih članov v podjetju.
Kratkotrajno delo
ZPDZC-1 med dela in dejavnosti, ki ne štejejo za delo na črno, uvršča sosedsko pomoč, sorodstveno pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko delo ter osebno dopolnilno delo.
Pomoč družinskih članov v podjetju je omogočena preko instituta kratkotrajnega dela. Gre za brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo:
- zakonec, zunajzakonski partner, partner v registrirani istospolni skupnostni lastnika ali solastnika podjetja, zavoda ali samozaposlene osebe,
- zakonec, zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika podjetja, zavoda ali samozaposlene osebe,
- oseba, s katero je lastnik ali solastnik podjetja, zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
- starši in otroci zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika podjetja, zavoda ali samozaposlene osebe.
Ker ta vrsta dela ne šteje kot delovno razmerje, lahko kratkotrajno delo zgoraj navedene osebe opravljajo ne glede na to, če so že v delovnem razmerju ali ne. Opravljajo ga lahko tudi upokojenci, osebe, ki imajo popoldanski s.p. in tudi tujci, če izpolnjujejo pogoje.
Omejitve
Pri kratkotrajnem delu je bistveno, da delodajalec osebam za pomoč in delo, ki ga opravijo, ne sme nuditi plačila. Delodajalec pa delavcu sicer lahko povrne stroške prevoza na in z dela in prehrane med delom.
Pomoč družinskih članov je tudi časovno omejena. Delavec lahko mesečno s kratkotrajnim delom namreč opravi največ 40 delovnih ur. Z zakonom pa so določene tudi posebne omejitve in pogoji, ki jih je potrebno upoštevati v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Te omejitve veljajo predvsem, ko delo opravljajo osebe mlajše od 18 let in posebne kategorije delavcev. Upoštevati pa je potrebno tudi omejitve in določbe glede delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov.
Razvrščanje sorodstva
Zakon torej določa kdo od sorodnikov je upravičen do opravljanja takšnega dela. Slednje opredeljuje s stopnjami (koleni) in črtami. Ravna črta označuje sorodstvo med predniki in potomci (oče, mati, sin, hči, vnuk, vnukinja). Stranska črta pa označuje sorodnike, ki imajo skupnega prednika (brat, sestra, stric, teta).
Stopnjo sorodstva v ravni črti določimo tako, da vzamemo prednika in potomca ter med njima preštejemo število rojstev, ki ju ločujejo. Pri tem ne štejemo tudi rojstva sorodnika od katerega začnemo šteti.
Za sorodnike v ravni črti se torej štejejo:
- 1. koleno: starši in otrok
- 2. koleno: stari starši, vnuk
V stranski črti pa se za sorodnike štejejo:
- 2. koleno: bratje, sestre
- 3. koleno: teta, stric in nečak, nečakinja.
V podjetju torej preko instituta kratkotrajnega dela ne bodo smeli pomagati bratje in sestre lastnika, njegovi vnuki in stari starši.
Vodenje evidence
Oseba, ki svojega družinskega člana prosi za pomoč preko instituta kratkotrajnega dela, mora voditi evidenco o delu, ki je opravljeno in o o sebi, ki ga je opravila. Zakon določa, da mora evidenco delavec podpisati dnevno, ob začetku in zaključku opravljanja dela. Za namene evidence mora delodajalec zbrati in zabeležiti naslednje podatke:
- osebno ime, naslov, davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo,
- uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, kot jo je potrdila oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, po dnevih
- skupno število opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni.
Delodajalec mora evidenco hraniti še dve leti po prenehanju opravljanja dela s strani družinskega člana. Vodenje evidence je obvezno, opustitev pa se kaznuje z globo od 1.200 do 2.500 evrov.
Prijava v zavarovanje
Oseba, ki bo opravljala kratkotrajno delo, mora biti zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Delodajalec mora na ZZZS ali preko SPOT točke oddati izpolnjen obrazec M12 in plačati prispevek za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Pavšalni prispevek od 1.1.2024 dalje znaša 6,63 evrov in se plačuje mesečno.
Do 1.1.2015 se je od delodajalca zahtevala tudi prijava kratkotrajnega dela na upravni enoti, sedaj pa to več ni potrebno, saj je za vodenje evidence o opravljenem delu zadolžen sam.
Pozor pri izdajanju računov
Če bo družinski član pomagal pri delih, ki vključujejo izdajanje računov, mora biti prijavljen v blagajno. To pomeni, da za izdajo računa potrebuje svojo oznako, ki je povezana z njegovo davčno številko.
Sorodstvena pomoč
Zakon kot drugo obliko dela, preko katerega je omogočena pomoč družinskega člana navaja tudi sorodstveno pomoč. Tudi v tem primeru gre za brezplačno opravljanje del in storitev, vendar pa je za razliko od kratkotrajnega dela, tu dovoljena le pomoč med fizičnimi osebami in ne podjetju, kot gospodarskemu subjektu.
Posameznik sorodstveno pomoč lahko opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu, do vštetega drugega kolena.
VIRI: Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
