Blagovna znamka, Registracija blagovne znamke, zaščita blagovne znamke
Zakon o intelektualni lastnini ne vsebuje jasnega odgovora na vprašanje, ali je slaba vera pri prijavi znamke lahko omejena samo na nekatero blago ali storitve, za katere je znamka registrirana. Za to je potrebno odgovor poiskati v sekundarnem pravu EU, in sicer v Direktivi 2008/95/ES. Slednja določa razloge za zavrnitev in neveljavnost znamke, med katerimi našteva tudi slabo vero prijavitelja.
V 13. členu Direktive pa je določeno, da v primeru, ko razlogi za zavrnitev ali razveljavitev ali neveljavnost blagovne znamke obstajajo le za nekatero blago ali storitve, za katere je bila ta blagovna znamka registrirana, zavrnitev registracije ali razveljavitev ali neveljavnost blagovne znamke obsega le tisto blago ali storitve.
Torej, kadar se slaba vera prijavitelja znamke nanaša le na nekatero blago/storitve, za katerega je zahteval registracijo znamke, se blagovna znamka lahko izbriše le za to blago/storitve (ne pa tudi na blago/storitve, glede katerih je prijavitelj ravnal v dobri veri).
Mi vam lahko pomagamo pri registraciji blagovne znamke.
Prijavitelj, ki znamko registrira z izključnim namenom, da prepreči njeno nadaljnjo uporabo npr. konkurentu ali pa udeležencem na gospodarskem trgu na splošno in sam nima namena tržiti blaga ali storitev s to znamko, je to storil v slabi veri.
V konkretnem sodnem primeru je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka sama ni imela namena tržiti izdelkov s tem znakom. Zgolj to, da je tožeča stranka uporabljala znak le za eno vrsto blaga, še ne pomeni, da tožena stranka ne more biti v slabi veri glede registracije znamke za celotno blago, ki ga znamka pokriva.
Vir: Vrhovno sodišče RS
