V skoraj peturnem programu so udeleženci brezplačne konference AI4GOOD – powered by Huawei lahko prisluhnili predavanjem slovenskih strokovnjakov s področja umetne inteligence. Zanimiva debata se je razvila tudi na okrogli mizi Umetna inteligenca v praksi ter panelu na temo Vpliv mejnih tehnologij na prihodnost človeštva.
Kaj je umetna inteligenca?
Umetna inteligenca (UI, oziroma v angleščini AI – Artificial Intelligence) je področje informatike z interdisciplinarnim značajem. Cilj UI je razvoj naprav, ki se vedejo, kot da bi razpolagale z inteligenco (John McCarthy, 1955). Umetna inteligenca je prepletena s psihologijo, nevrologijo, matematiko, logiko, filozofijo in drugimi vedami. Izvorni cilj umetne inteligence je izdelati stroj, ki posnema človeško razmišljanje. Pri tem so vključena tudi čustva in zavest. (vir: Wikipedia)
Konferenca AI4GOOD je potekala pred polno predavalnico na FRI (foto: Simon Maljevac)
Umetna inteligenca je povsod
Pester program je odprl doc. dr. Aleksander Sadikov iz Fakultete za računalništvo in informatiko s predavanjem na temo Umetna inteligenca kot vroča žemlja ali neutemeljena fikcija. “Umetna inteligenca je povsod. Pojavila se je bojazen, da bo umetna inteligenca prevzela obstoječe službe, a smo prilagodljivi. Zgodovina je pokazala, da se vedno pojavijo nove potrebe. Prilagodila se bodo tudi nova delovna mesta. S pomočjo umetne inteligence se bo povečala produktivnost. Koristna bo tudi pri vsakdanjih opravilih,” je razkril doc. dr. Sadikov. V nadaljevanju je slušateljem predstavil medicinsko aplikacijo Parkinsoncheck, ki s pomočjo umetne inteligence pomaga pri diagnosticiranju Parkinsonove bolezni.
Umetna inteligenca nas spremlja na vsakem koraku (foto: Simon Maljevac)
Kako s telefonom prepoznati način gibanja?
Naslednji govorec je bil Mitja Luštrek z Instituta Jožef Stefan. Predstavil je metode strojnega učenja, s katerimi se je skupaj s sodelavci udeležil tekmovanja v organizaciji Univerze v Sussexu in podjetja Huawei, ki sta zastavila raziskavo o prepoznavanju načina gibanja (peš, z različnimi prevoznimi sredstvi …) s pomočjo senzorjev v mobilnem telefonu.
Pametni telefon lahko uporabimo kot senzorsko napravo (foto: Simon Maljevac)
Zbrala sta obsežno zbirko senzorskih podatkov s pametnih telefonov med različnimi načini gibanja in organizirala tekmovanje v razvoju najboljših metod za njihovo prepoznavanje. Tekmovalci so morali obdelati 62 dni posnetkov z označenimi načini gibanja in 20 dni posnetkov z neznanimi načini gibanja ter razviti metodo za prepoznavanje načina gibanja.
Preverite foto utrinke z dogodka >>
Številne uporabne prakse umetnega vida
Izredni prof. dr. Danijel Skočaj iz Fakultete za računalništvo in informatiko je spregovoril na temo Umetni vid v praksi. Z novodobnim globokim učenjem lahko s pomočjo kakovostne opreme modele naučimo zaznavanja napak in prepoznavanja, kar lahko uporabimo na številne načine:
- detekcija napak v proizvodnji,
- detekcija in segmentacija udrtin; lahko ocenimo, kakšna je škoda na avtu po toči,
- detekcija prometnih znakov; sestavili so bazo znakov in naučili sistem prepoznavanja,
- štetje polipov (biologi za kakovost vode,..),
- avtonomno plovilo (segmentacija površine morja, detekcija ovir,..),
- klasifikacija desk,
- razpoznavanje etiket, aplikacija za merjenje velikosti stopala; podatke lahko pridobiš zgolj z enim klikom na telefon.
S pomočjo umetne inteligence lahko zgradimo avtonomno plovilo (foto: Simon Maljevac)
“Smo šele na začetku razvoja in obstaja še ogromno novih področij uporabe. Roboti nas ne bodo zasužnjili. Vesel sem, da živim v obdobju, ko lahko veliko prispevamo k razvoju,” je na konferenci AI4GOOD poudaril izr. prof. dr. Skočaj.
Umetna inteligenca tudi v industrijskih pospeševalnikih
V prvem delu konference AI4GOOD powered by Huawei je sledila še predstavitev najnovejšega čipa Kirin 980 in praktičen prikaz uporabnosti umetne inteligence na telefonskih napravah s strani Huawei tech geniusa Uroša Miklavčiča, nato pa je Mateja Lavrič iz podjetja Kolektor Ventures d.o.o. predstavila delovanje in načrte podjetja v digitalizaciji, korporativni sklad Kolektor Ventures, načrte in način delovanja ter investicije in sodelovanje z industrijskim pospeševalnikom na področju umetne inteligence.
“Projekti umetne inteligence v industriji so v še zelo zgodnji fazi. Prisotnost teh projektov je še vedno enaka nič. Ko so rešitve implementirane, dobijo zagon. Trg je zelo fragmentiran, s predvideno letno stopnjo rasti 44 odstotkov do leta 2022,” je pojasnila Lavričeva. Dodala je, da so senzorji za zajem podatkov sedaj cenejši in bistveno dostopnejši. Po njenih besedah so trenutno “umetna inteligenca podjetja” načrtovalci proizvodnje. Kolektor, ki trenutno zaposluje pet tisoč ljudi, v zadnjem času vlaga v start-upe. Ustanovljen je tudi interni industrijski pospeševalnik Kolektor Labs z namenom razvoja produktov.
