Vprašanje, ki veliko ljudem pride prvo na misel je ali poslanstvo res sploh potrebujemo? Tako kot večina ljudi dvomi v poslanstvo življenja, še toliko bolj dvomi v poslanstvo podjetja. Vendar je podjetje veliko težje zgraditi in peljati v rast kot upravljati lastno življenje.
Trg ima do podjetij izjemno krut odnos, sledi zakonom, ki veljajo v naravi, torej je poleg fleksibilnosti in privlačnosti izjemno pomembno, da temu dodamo še vizijo in poslanstvo, ki osmišljata naše delovanje. Bolj kot organizacija deluje homogeno proti viziji in s poslanstvom, večja je običajno uspešnost in učinkovitost.
Vsako poslanstvo ima dva nivoja, splošni nivo in bolj konkretni nivo. Pri splošnem nivoju govorimo o ustvarjanju vrednosti, na konkretnem nivoju pa o načinu, kako bomo to vrednost »dostavili« do naših potencialnih kupcev. Ustvarjanje vrednosti se nanaša na vprašanje »služenja« svetu. Več ljudem, kot služimo in bolje kot jim služimo, boljši posel lahko imamo. Brez ustvarjanje, brez dodajanja prave vrednosti imamo danes težko posel.
Ne glede na vse, vedno se vrnemo k izhodiščnemu vprašanju, kateri problem rešujemo? Večji kot je problem, več ljudi, kot ga ima, več kot so nam zato pripravljeni plačati ter bolje kot ga lahko rešimo ter izvedemo, boljšo poslovno idejo običajno imamo. Iz tega lahko izpeljemo tudi močnejše poslanstvo naše organizacije, kar pa je lahko tudi konkurenčna prednost. Namreč večji, kot je problem, težje ga je običajno rešiti, kar pomeni, da imamo določen koncept ali znanje, ki lahko predstavljata pomembno konkurenčno prednost.
Vir: Blaž Kos
