Ob koncu novembra je podjetje Smart Optometry doseglo pomemben prelomni trenutek. V Turčiji je bila namreč klinično potrjena učinkovitost inovativne aplikacije AmblyoPlay za trening vida. Gre za prvo strokovno recenzirano znanstveno študijo, ki je po šestih mesecih nadzorovanega kliničnega testiranja pri otrocih z ambliopijo dokazala merljive izboljšave vidnih sposobnosti ter motorično-koordinacijskih funkcij.
Vsi smo že videli podolgovate vrečke sladkorja, ki jih prejmemo v kavarni ob naročilu kave ali kake druge pijače. Pa veste, da jih pravzaprav vsi odpiramo na napačen način, ki ga oblikovalec ni predvidel? V prispevku predstavljamo, česa se lahko naučimo na podlagi tega primera.
Vrečka sladkorja v sebi skriva pomembne lekcije s področja oblikovanja. (Vir slike: Muzli)
Še enkrat si oglejte podolgovate vrečke sladkorja na zgornji fotografiji. Kako jih ponavadi odprete? Samo odtrgate zgornji del oziroma konico ovitka in nato stresete sladkor v kavo, kajne? Pa ste vedeli, da je imel oblikovalec vrečke v mislih drugačen način odpiranja?
Začnimo pri »zgodovini« vrečk sladkorja. Problem običajnih vrečk je, da je v njih nekaj zraka. Z zrakom v vrečko pride tudi vlaga, ki navlaži sladkor. Zato je bil v tisti stari vrečki sladkorja, ki ste jo našli, ko ste premikali pohištvo, sladkor v tako čudni, strjeni obliki.
Ta problem je seveda zahteval rešitev – in nastala je podolgovata vrečka. V njej ni zraka, zato se tudi sladkor v njej ne strdi. Kako naj bi jo pravilno odprli, se gotovo že sprašujete. Tako kot prikazuje spodnja fotografija – pretrgati jo morate na sredini.
Vir slike: Muzli.
Ko boste naslednjič pili kavo, poskusite vrečko odpreti na ta način. Ugotovili boste, da tako lahko ves sladkor brez težav stresete iz vrečke, poleg tega pa se vam ni treba ukvarjati z odtrgano konico vrečke. Se sprašujete, ali vsi vaši prijatelji vedo, kako se pravilno odpira vrečke sladkorja? Verjetno ne, saj velika večina ljudi na svetu ne pozna »pravilnega« načina za odpiranje.
Kaj nas lahko nauči primer podolgovate vrečke sladkorja?
Vsi oblikovalci in razvijalci izdelkov se lahko na podlagi preproste vrečke sladkorja naučite naslednjega: izdelke vedno oblikujte po meri končnih uporabnikov. Kar je za vas logično, očitno ali naravno, ni vedno razumljivo za uporabnika vašega izdelka.
Donald Norman, priznan oblikovalec, avtor knjig s področja oblikovanja in podjetnik, v svoji knjigi The Design of Everyday Things predstavi šest principov dobrega dizajna – če jih poskušamo aplicirati na podolgovate vrečke sladkorja, bomo hitro videli, zakaj jih ne uporabljamo pravilno.
Principi kvalitetnega dizajna
1. Vidnost: Katere možnosti so mi na voljo?
Na podolgovatih vrečkah sladkorja ni vizualnih namigov, kako naj bi jih odprli. Od celotne vrečke se razlikujeta le konici.
2. Povratne informacije: Kakšen je odziv na dejanje?
Tudi v okviru tega kriterija vrečke ne ponujajo namigov glede »pravilne« uporabe: tudi če vrečko odpremo na »napačni« način, sladkor pade iz nje. Tako je naše nepravilno vedenje nagrajeno.
3. Dostopnost: Kako pomembno je, da uporabnik hitro razume, kako izdelek deluje?
Vrečke sladkorja naj bi bile enostavne za uporabo – preden jih odprete, seveda ne boste prebrali navodil za uporabo.
4. Načrtovanje: Kakšen je odnos med nadzorom in učinkom?
Tanka konica podolgovate vrečke kaže tudi na nepravilno načrtovanje.
5. Omejitve: Ali določeni elementi dizajna preprečujejo uporabo izdelka na nepravilen način?
Za podolgovate vrečke sladkorja velja popolnoma nasprotno – njihov dizajn nam sporoča, naj jih uporabljamo na »napačen« način.
6. Doslednost: Ali enako dejanje vsakič izzove enak odziv?
Če vrečko sladkorja odpremo pravilno, bo rezultat vsakič enak. Vendar pa to velja tudi za nepravilni način odpiranja.
Vir slike: Unsplash.
Pomembnost kvalitetnega dizajna
Če bi oblikovalec podolgovate vrečke sladkorja upošteval predstavljene principe, bi opazil, da tanke konice vrečke uporabnikom namigujejo, naj jih odtrgajo in tako odprejo vrečko. Če bi želel, da vrečko odpremo na sredini, bi moral prav tja vključiti namige, ki bi uporabnikom pomagali pri pravilni uporabi – na primer tanjšo sredino, označeno linijo, kjer naj uporabnik odpre vrečko …
Na žalost je problem dizajna, ki ni prilagojen končnemu uporabniku, izjemno pogost. Problematičen pa je tudi pogost odziv oblikovalcev, ki se glasi nekako tako: »Ljudje so tako neumni! Moj dizajn je popoln!«
Če uporabnik vašega dizajna ne razume intuitivno, dizajn ni kakovosten. Situacije ne poskušajte rešiti z navodili za uporabo, priročnikom ali čim podobnim. Rajši začnite znova, upoštevajte predstavljene principe dobrega dizajna in oblikujte rešitev, ki bo dejansko ustrezna.
Vir: Muzli
