Obisk prijateljice je Janjo Štrumbelj pripeljal do ideje za posel. Ustvarila je LePotice (Vir slike: osebni arhiv).
Njena podjetniška pot se je začela povsem nedolžno. »Prvi klik je bila izkušnja, ko prijateljice iz tujine nisem mogla peljati na kavo in kos potice, saj sredi poletja v Ljubljani niso nikjer stregli potice. Na pogostitvah pa so velike kose rezali na majhne koščke, ki so razpadli, tako da je še tako lepa zavita potica izgubila svoj sijaj,« pripoveduje Štrumbljeva. Pomislila je, da bi lahko potico, ta slovenski kulinarični ponos, servirali kot mafine ali rogljičke. Ko je v trgovini videla primerne modelčke za peko, je bila ideja na dlani. V njenih mislih je nastala Le Potica.
Okoli potice kroži stereotip, da je peka strašno zahtevna in dolgotrajna
Do takrat še ni pekla potice, tudi zaradi stereotipa, da je peka potice »strašno zahtevna in dolgotrajna«. Vzela je stvari (pravzaprav peko in testo) v svoje roke in spekla prve potičke. Bile so okusne, se spominja. Da bi peko popolnoma izpilila, je obiskala številne tečaje peke, preizkusila na desetine receptov, ter (ne)upoštevala skrivnosti uspešne peke. Ustanovila je tudi prvo slovensko Društvo ljubiteljev potice.
Pol zdaj, pol potem
»Že sam začetek je bil izziv, in sicer kako vzpostaviti proizvodnjo miniaturnih potičk v večjih količinah. Pri tem sem imela nekaj sreče, saj mi je podjetje Jezeršek ponudilo sodelovanje in pomoč pri razvoju tehnologije za množično proizvodnjo,« sledilo je testiranje receptur in optimizacija procesa izdelave. Izkazalo se je, da je možno potičke speči tudi samo na pol, jih takoj zamrzniti in dopeči, ko si želimo. Takšne lahko najdete v njeni ponudbi, ki jo bogatijo tako miniaturne potičke kot tudi tradicionalne potice.
Kakšna je prava slovenska potica?
Slovenska potica ima obliko okroglega kolača z luknjo v sredini in navpična rebra na zunanji strani. Nadevi so odvisni od letnega časa, območja in seveda okusa.
Slovenci potico dojemamo precej čustveno, pravi Janja Štrumbelj, ki je tudi ustanoviteljica Društva ljubiteljev potice (Vir slike: osebni arhiv).
Potica nas spominja na babico
Okusov potice v njeni ponudbi je veliko, vse od orehove, lešnikove, makove, čokoladne, pehtranove pa do slivove. Bogata paleta je namreč posledica stoletnega razvoja in prilagajanja potice na geografske, kulturne in cerkvene vplive. »Lahko rečemo, da potica predstavlja našo identiteto in zgodovino. Sicer pa Slovenci potico dojemamo dokaj čustveno – kot praznično pecivo, ki nas spominja na dom, na babico, ki je pekla najboljšo potico,« pripoveduje 44-letnica, ki od kupcev pogosto sliši komentar, da je orehova takšna, kot jo je pekla njihova mama ali babica.
Lahko preseže lanski rekord?
Lanski december je bil izjemen, se spominja. Čez leto je ta mesečni rekord (2.500 lePotičk) težko preseči. »Kakšen bo letos, bomo še videli, glede na povpraševanje pa kaže dobro. Kakšnih posebnih priprav nimam, sodelovanje z Jezerškovimi, ki izdelujejo lePotičke je že utečeno,« je pa potrebna dobra organizacija in pravočasna priprava zalog sestavin in embalaže.
Njene potičke je možno naročiti prek spletne strani, prodaja pa jih tudi v svoji fizični trgovini v središču Ljubljane. Tam večino kupcev predstavljajo turisti. Veliko zanimanje je, opaža, tudi za poslovna darila, ki jih naročajo podjetja in državne institucije, nekaj pa tudi restavracije kot dopolnitev gostinske ponudbe. Trenutno se torej osredotoča na Slovenijo, kjer si želi postati sinonim za najboljšo slovensko potico. V mislih je tudi tujina.
Kako je nastalo ime Le potica?
Gre za blagovno znamko, ki se ukvarja le s potico in vsem, kar je povezano s potico. Hkrati pa je tu prisotna še besedna igra: če obe besedi preberemo skupaj, dobimo besedo lepotica, kar pa po mojem mnenju potica vsekakor je – lepotica med slovenskim pecivom.«
Imate tudi vi uspešen posel? Prijavite se na izbor Mladi podjetnik leta in ga pokažite širni Sloveniji.
