Zaradi skoraj neomejene računalniške moči bi lahko kvantni računalniki naredili šifriranje oziroma enkripcijo neučinkovito in s tem ogrozili kriptografijo ter kriptovalute, pravi Gregor Potočar, direktor SAP SEE.
Kaj pa bo nasledilo te tehnologije? Kako lahko rešujemo tudi najkompleksnejše svetovne probleme? Nove tehnologije nam ne omogočajo le, da obstoječe rešitve in obstoječe znanje širimo na nova področja, temveč da razvijamo nove trende in poslovne modele, ki omogočajo prebojne, transformativne inovacije. Najnovejše poročilo o trendih, ki smo ga pripravili v podjetju SAP, preučuje prav tiste tehnologije in koncepte, ki bi lahko korenito spremenili naše vsakdanje življenje, podobno kot se je to zgodilo z razvojem računalništva v pomnilniku, ali vzponom mobilnosti. Nekatere tehnologije so nam morda že znane iz znanstveno-fantastične literature in filmov, a obstajajo tudi primeri, ko je razvoj tehnologije prehitel domišljijo piscev fikcije.
4D tiskanje
Pri 4-D tiskanju, izumu inštituta MIT Self-Assembly Lab, je uporabljeni material dinamičen, saj lahko spreminja funkcijo, barvo ali druge lastnosti. Tiskani material pa se ne razvija le v prostoru, torej v treh dimenzijah, temveč tudi v času – v četrti dimenziji. Materiali, ki spreminjajo obliko, že danes narekujejo spremembe v avtomobilski, letalsko-vesoljski, obrambni in medicinski industriji, lahko pa pretresejo še številna druga področja. Razvoj te tehnologija je še v zelo zgodnji fazi prototipiranja, zato lahko traja več kot desetletje, da preide v množično uporabo.
Pridite na brezplačno konferenco o umetni inteligenci >>
Kvantno računalništvo
Kvantno računalništvo temelji na značilnostih kvantne mehanike, t.i. superpozicije in stanj subatomskih delcev. Tako imenovani kvantni biti (qubits) omogočajo eksponentni pospešek pri računalniški moči, v primerjavi s klasičnimi binarnimi (da/ne) biti. Zaradi skoraj neomejene računalniške moči bi lahko naredili šifriranje oziroma enkripcijo neučinkovito in s tem ogrozili kriptografijo ter kriptovalute. Tudi kvantno računalništvo, predvsem pri kvantni računalniški strojni opremi, je še v zgodnji fazi temeljnih raziskav. Po navedbah Gartnerja bodo kvantni računalniki v rabi čez več kot 10 let in vprašanje je, če bodo sploh kdajkoli prešli v uporabo v vsakdanjem življenju.
Nevromorfna strojna oprema
Nevromorfna strojna oprema, navdahnjena z nevrobiološkimi arhitekturami – enimi izmed najbolj zapletenih stvaritev narave, obljublja izjemne zmogljivosti in majhno porabo energije. Uporabna je v kontekstu strojnega učenja, zlasti pri prepoznavanju vzorcev, obdelavi strojnega vida in robotiki. Nekatera podjetja uporabljajo ta koncept za izgradnjo energetsko učinkovitih omrežij. Nevromorfni sistemi so, tako kot konkurenčni kvantni računalniki, v zelo zgodnji prototipni fazi, in sicer med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami ter programiranjem strojne opreme, saj zahtevajo razvoj nove metodologije.
Po navedbah Gartnerja bodo kvantni računalniki v rabi čez več kot 10 let in vprašanje je, če bodo sploh kdajkoli prešli v uporabo v vsakdanjem življenju.
Možgansko-računalniški vmesnik
Ali lahko stroj bere naše misli? Možgansko-računalniški vmesnik se morda zdi kot radikalna zamisel, vendar je ideja v zadnjem času pokazala velik napredek in predstavlja ultimativno komunikacijo med človekom in računalnikom. Nosljiva tehnologija je vse manjša in zmogljivejša, prostoročne aplikacije pa že na dosegu, zato je verjetnost, da bo neinvazivna različica tehnologije vključena v očala za virtualno resničnost (VR), zelo velika.
Ko govorimo o možgansko-računalniškem vmesniku bi lahko bila nevroanaliza in nevroprostetika največja prodajna segmenta za namene rehabilitacije, psiholoških raziskav in vojaških aplikacij; v nastajanju pa je tudi čisto nova panoga – nevrogaming. Ne glede na hiter razvoj pa moramo »imeti v mislih« (morda neprimerna fraza v tem kontekstu), da so človeški možgani verjetno najbolj zapleten organ v vesolju, na katerega ima morda neinvazivna tehnologija doslej še neznan psihološki ali nevrološki vpliv.
Biološko računalništvo
Še en način reševanja omejitev trenutne miniaturizacije je uporaba bioloških molekul v računalniških sistemih. Biološko računalništvo uporablja sintetizirane biološke komponente (predvsem DNK) za shranjevanje in obdelavo podatkov, kar poteka na podoben način kot v živih organizmih. Procesi se izvajajo s pomočjo encimov, ki reagirajo znotraj vijačnice DNK. Biološko računalništvo na ta način omogoča izredno majhne, hitre in potencialno vzporedne računalniške procese, ki potekajo z veliko natančnostjo in edinstvenim energijskim izkoristkom oz. učinkovitostjo. A ker je ta tehnologija še vedno v zgodnji razvojni fazi, bomo morali na prve primere uporabe počakati še vsaj desetletje.
To je le nekaj izmed najbolj zanimivih, potencialnih tehnoloških trendov prihodnosti – vsaj, kot se kažejo danes. Prihodnost ostaja odprta in prepričan sem, da bomo v prihajajočih letih videli še več novih tehnologij, ki so danes še popolnoma neznane.
Upam, da je kratek povzetek o novih tehnoloških trendih vzbudil vašo pozornost. Če želite prebrati celotno poročilo, je na voljo TUKAJ >>
Avtor kolumne je Gregor Potočar, direktor SAP SEE
