
Letošnja konferenca PODIM se lahko pohvali z rekordno udeležbo (foto: Mitja Florjanc)
Največji in najvplivnejši start-up dogodek v Alpe-Adria regiji in na območju Zahodnega Balkana je poskrbel za nov organizacijski rekord. Med več kot 1000 udeleženci je kar 300 predstavnikov inovativnih visokotehnoloških start-upov, 90 domačih in mednarodnih investitorjev, več kot 100 predstavnikov korporacij iz Slovenije in tujine ter več kot 70 priznanih govorcev. Konferenca PODIM se je razvila v učinkovito investicijsko platformo. Postala je gibanje, ki na ravni regije združuje in povezuje najbolj aktivne deležnike start-up ekosistema.
Rekordno število prijavljenih start-up podjetij
“Podobno kot pretekla leta smo tudi z letošnjo konferenco PODIM uspeli ustvariti kar nekaj presežkov. Prvi se je zgodil v številu udeležencev. Drugi preskok se je zgodil pri organizaciji spoznavnih oz. “matchmaking” sestankov med start-upi, investitorji in predstavniki korporacij v PODIM 1:1 ARENI. Njihovo število se letos približuje šeststo. Urnike namreč še med konferenco sproti dopolnjujemo,” je na novinarski konferenci uvodoma povedala Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada, ki je izvajalska institucija Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in skupaj z ministrstvom tudi soorganizator konference PODIM.
Letos je prijavo za pridobitev PODIM start-up vstopnice oddalo več kot 500 start-up podjetij. Organizatorji so med njimi izbrali 160 najbolj obetavnih ekip iz 22 držav. Te so predstavili v letošnjem PODIM start-up katalogu, ki je hkrati tudi osnovna promocijska publikacija. Izbranih je bilo 82 slovenskih ekip in med njimi kar 45 takšnih, ki so že pridobila podporo sklada.
“Slovenija in Alpe-Adria regija, skupaj s področjem zahodnega Balkana, se vse močneje uveljavljajo kot obetaven bazen podjetniških talentov in tehnoloških kadrov. PODIM je stičišče regijskega start-up ekosistema, ki vsako leto zagotovi učinkovito investicijsko platformo in izjemne priložnosti za mreženje, povezovanje, sodelovanje, učenje in izmenjavo izkušenj,” je izpostavila Maja Tomanič Vidovič.
V Mariboru številni ugledneži iz sveta podjetništva
Med letošnjimi investitorji na PODIMU so tudi imena, kot so Chuck Goldman, nekdanji manager v korporaciji Apple in predstavnik sklada Sky Ventures, ki letos v Maribor, zaradi navdušenja nad Slovenijo in tukajšnjo kakovostjo življenja ter dinamično start-up skupnostjo, prihaja tudi kot član ožje ekipe konference PODIM, pa Mike Sigal (500 Startups, ZDA), Carlos Eduardo Espinal (Seedcamp, VB), Brian Joseph Flynn (FounderPartners, ZDA) in Nuño Gonçalves Pedro (Strive Capital, ZDA). Med govorniškimi imeni pa letos izpostavljamo ugledne posameznike iz sveta visokotehnološkega podjetništva, kot so David Rose (MIT, ZDA), James Haliburton (Topp Design & Innovation, Švedska), Carolyn N. Spencer (Amazon, ZDA), Shira Abel (Hunter & Bard, ZDA), David Prais (Cofound.it, VB) in Steli Efti (Close.io, ZDA).
Kdo bo Slovenski start-up leta?
Konferenca PODIM bo postregla tudi z izborom za Slovenski start-up leta. Med petimi kandidati za laskavo priznanje so spletna platforma Beeping, Event registry oz. rešitev, ki s pomočjo umetne inteligence in strojnega učenja v realnem času zbira in analizira novice z vsega sveta, objavljene v več kot 30 jezikih, Gotoky, ki je napredna hardverska in softverska rešitev za komunikacijo brez mobilne infrastrukture, MAG-LEV Audio oz. inovativni lebdeči gramofon ter Smart Optometry, ki razvija digitalne rešitve za očesno industrijo in zagotavljanje zdravja oči ter boljšega vida.
Slovenski start-up ekosistem deluje odlično
Novinarske konference se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Aleš Cantarutti, ki meni, da je Slovenija pravi prikaz uspešnega start-up ekosistema: “V Sloveniji za spodbujanje start-up podjetij odlično deluje start-up ekosistem, v okviru katerega MGRT financira delovanje subjektov inovativnega okolja, ki izvajajo storitve za inovativna, mlada podjetja s potencialom hitre globalne rasti predvsem v obliki mentoriranja in ekspertnega svetovanja. Tudi v prihodnje bomo skupaj z Iniciativo Start:up Slovenija in start-up podjetji izboljševali poslovno okolje za zagonska podjetja in prek finančnih institucij zagotavljali ugodne finančne vire. Ministrstvo je podprlo tudi pobudo CEFoF – srednjeevropski sklad skladov oz. Central Europe Fund of Funds, ki jo upravlja Evropski investicijski sklad (EIF) in v okviru katere aktivno sodeluje Slovenski podjetniški sklad.”
Slovenija je primer uspešnega start-up ekosistema menijo zbrani strokovnjaki v Mariboru (foto: Mitja Florjanc)Aktualna vlada je v mesecu marcu sprejela akcijski načrt “Slovenija – dežela startupov”, ki vključuje 17 ovir iz omenjenega seznama in tudi konkretne predloge za njihovo odpravo. Mednje sodi tudi predlog za vzpostavitev registra start-up podjetij, ki ga bo vodil Slovenski podjetniški sklad in bo osnova za dodelitev ugodnosti start-upom. “Izpostavljam tudi lažje zaposlovanje tujcev v start-upih in digitalizacijo postopkov zaposlovanja, rešitve za nagrajevanje zaposlenih soustanoviteljev start-upov z opcijami in odpravo ovir, zaradi katerih morajo biti za ustanovitev ali dokapitalizacijo podjetja investitorji, tudi tisti iz tujine, fizično prisotni v Sloveniji,” je dejal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik.
Nove naložbe v inovativna podjetja
Za spodbujanje naložb v inovativna in start-up podjetja je Evropska komisija skupaj z Evropskim investicijskim fondom (EIF) aprila 2018 uvedla tudi program vseevropskega sklada skladov tveganega kapitala – #VentureEU. Z EU sredstvi v višini 410 milijonov evrov naj bi skladi širom EU zbrali do 2,1 milijarde evrov javnih in zasebnih naložb, kar naj bi po ocenah omogočilo 6,5 milijarde evrov novih naložb za vsaj 1500 inovativnih podjetij v zagonski in razširitveni fazi. Namen je v EU podvojiti razpoložljivost tveganega kapitala, krepiti startupe ter spodbuditi več evropskih samorogov.
Evropska komisija si prizadeva, da bi EU še naprej imela vodilno vlogo področju blockchain tehnologij -#EUblockchain. Da bi preprečili razdrobljen regulativni pristop po državah, je bil aprila ustanovljen t. i. EU blockchain observatorij in forum. Ta naj bi do konca leta 2018 spodbudil razvoj interoperabilne infrastrukutre in prvih pilotnih projektov. Za blockchain projekte je Komisija že namenila 80 milijonov evrov, še 300 milijonov evrov je predvidenih do leta 2020.