CEFof European Investment Fund Slovenski podjetniski sklad Ales Cantarutti

Predstavniki EIF, Slovenskega podjetniškega sklada in Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo so v Ljubljani predstavili sklad skladov CEFoF. Avtor fotografije: Simon Maljevac

Sklad CEFoF z 200-milijonsko investicijo v regijo

Za slovenska mala in srednje velika podjetja se z vstopom Slovenskega podjetniška sklada v novo naložbeno pobudo CEFoF odpirajo nove priložnosti. Podjetjem v srednjeevropski regiji bo v naslednjih štirih letih na voljo vsaj 200 milijonov evrov lastniškega kapitala.  
CEFof European Investment Fund Slovenski podjetniski sklad Ales Cantarutti

Predstavniki EIF, Slovenskega podjetniškega sklada in Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo so v Ljubljani predstavili sklad skladov CEFoF. Avtor fotografije: Simon Maljevac

Predstavniki Evropskega investicijskega sklada (EIF), Slovenskega podjetniškega sklada ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so v Ljubljani uradno predstavili Srednjeevropski sklad skladov za tvegan kapital (CEFoF). V okviru CEFoF bodo imela ambiciozna mala in srednje velika podjetja v srednjeevropski regiji možnost dostopati do lastniških naložb za financiranje rasti in investicij. Glavni pobudnik in upravljavec CEFoF-a je EIF, ob tesnem sodelovanju z vladami in nacionalnimi agencijami oziroma skladi iz Madžarske, Avstrije, Češke, Slovaške in Slovenije ter Mednarodna investicijska banka (IIB).

Pomembna spodbuda za slovenski trg

Direktorica Slovenskega podjetniškega sklada, mag. Maja Tomanič Vidovič, je v uvodnem nagovoru poudarila, da so bili prvi koraki financiranja s tveganim kapitalom v Republiki Sloveniji preko Slovenskega podjetniškega sklada vzpostavljeni že leta 2010. Nujno je, da se spodbude na tem področju nadaljujejo.

“Naše partnerje gostimo v Sloveniji, saj želimo, da potencialni investitorji o možnosti sodelovanja v tem projektu čim več izvedo iz prve roke. Zahvaljujemo se pristojnemu ministrstvu, da nam je prižgalo zeleno luč za sodelovanje. Izkušnje bomo strnili v podporo podjetij, ki so za vsako gospodarsko rast najbolj pomembna. Torej tistim, ki ustvarjajo delovna mesta z dodano vrednostjo. Za večje države so morda številke majhne, medtem ko so za slovenski trg zelo pomembne, saj pred letom 2010 takšne oblike financiranja nismo poznali. Na ta način želimo v Sloveniji povezati startupe, podjetniške inkubatorje in investitorje,” je pojasnila mag. Maja Tomanič Vidovič. Po njenih besedah bo projekt CEFoF omogočil financiranje podjetij s potencialom za hitro globalno rast s finančnimi instrumenti tveganega kapitala.

V skladu 200 milijonov evrov za investicije

Prispevek Slovenskega podjetniškega sklada v 97 milijonov evrov težak sklad CEFoF je 8 milijonov evrov. Avstrija prispeva 12 milijonov, Slovaška in Madžarska po 10 milijonov, Češka 8,2 milijona, Mednarodna investicijska banka IIB 10 milijonov, preostalih 38,8 milijona evrov pa Evropski investicijski fond EIF.

Program je začrtan do leta 2021. Preostanek naj bi prispevali zasebni investitorji, kar bi skupno prineslo 200 milijonov evrov novih investicij v omenjenih državah. Slovenska podjetja bodo na ta način dobila priložnost pridobivanja alternativnih virov financiranja za rast, razvoj in globalni razvoj.

Central Europe Fund of Dunds CEFoF

Vlagatelji v Central Europe Fund of Funds – CEFoF. Avtor fotografije: Simon Maljevac

Priložnost za majhna kot tudi uveljavljena podjetja

Investicije so namenjene tako majhnim kot že zelo uveljavljenim podjetjem iz regije. Predvidoma naj bi znašale od enega do 25 milijonov evrov. EIF bo nadziral in selektiral izvedbo naložb, vmesni člen med EIF in zasebnimi investitorji bodo vladne agencije. Na ta način bodo zagotovljeni zelo visoki standardi za zasebne investitorje. Tako bodo naložbe kljub rizičnosti dokaj varne.

Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Aleš Cantarutti, pozdravlja dolgoročno partnerstvo med EIF in državami Srednje Evrope: “Želimo pomagati majhnim in srednje velikim startupom, da postanejo zvezde na podjetniškem nebu. Na Svetu za konkurenčnost v Bruslju smo se večkrat pogovarjali o možnosti za takšen način financiranja in sedaj se nam odpirajo nova vrata. V preteklosti smo bili na tem področju premalo ambiciozni. Predvsem v primerjavi z Združenimi državami Amerike. Tako se je razkorak med vloženimi sredstvi iz leta v leto povečeval.”

CEFoF structure European Investment Fund Venture capital funds Private funds

Struktura sklada skladov CEFof. Avtor fotografije: Simon Maljevac

Pozitivne izkušnje iz Baltika

Primer dobre prakse je predvsem Baltski sklad, ki je bistveno povečal investiranje v podjetja iz Litve, Estonije in Latvije. Po drugi strani srednjeevropske države na tem področju še vedno precej zaostajajo za evropskim povprečjem. Na tem območju je že na daleč opazno pomanjkanje tveganega kapitala za investicije. Po Cantaruttijevih besedah so alternativni viri financiranja vedno dobrodošli, na pristojnem ministrstvu pa so odprti za dialog in kakovostne predloge.

“Pričakujem, da bo takšno obliko naložb podpirala tudi nova vlada. Želimo uvesti najboljše standarde, privabiti vlagatelje v Srednjo Evropo in s tem vbrizgati dodatno finančno injekcijo v gospodarski razvoj. Startup podjetja predstavljajo pomemben del slovenskega gospodarstva, zato je njihovo povezovanje z industrijo zelo zaželjeno,” je dodal Cantarutti. Evropska unija pripravlja novo industrijsko strategijo, ki bo zajela tudi ta del startupov, zato velja finančne vire CEFoF čim bolje izkoristiti.

Opazno zanimanje investitorjev

Hubert Cottogni je takole pojasnil vlogo EIF sklada v celotnem projektu: “Do prvotne pobude je prišlo pred tremi leti v Luksemburgu. Ob sodelovanju petih držav ter bank nam je uspelo zagnati sklad skladov za tvegani kapital na področju Srednje Evrope, kjer je bilo opazno pomanjkanje takšnih skladov. V Sloveniji ste bili dokaj uspešni pri črpanju sredstev za mlada podjetja. Ta sedaj potrebujejo financiranje za nadaljnjo rast. Želimo mobilizirati zasebne investitorje, da se nam pridružijo na tej poti. Veseli me, da je že opazno precejšnje zanimanje z njihove strani.”

CEFoF

Sklad skladov CEFoF želi postati eden izmed večjih investitorjev na področju Evropske unije. Avtor fotografije: Simon Maljevac

V ospredju pametne investicije

Pri EIF poudarjajo, da gre za precej več kot samo zbiranje sredstev. V ospredju bodo pametne investicije, na katerih so razpravljali na prvi seji svetovalnega odbora. Ta se je sestal ravno v Ljubljani, tako da so njegovi člani dobili vpogled na slovenski trg. Na voljo je širok nabor sredstev. Pri CEFoF ne gre za strukturni sklad s strogimi zahtevami, temveč bodo kriteriji precej bolj prijazni zainteresiranim podjetjem in investitorjem.

Večmiljonske investicije v regiji

Prva 30-milijonska investicija s strani CEFoF je luč sveta ugledala januarja letos v zasebni sklad na Češkem in Slovaškem ESPIRA Fund I, ki spodbuja delovanje žensk v managerskih ekipah podjetij. Obenem so pred mesecem dni so v sklad ENERN TECH III, ki podpira prehod uspešnih startupov iz Češke, Slovaške, Poljske in Avstrije na mednarodni trg, vložili 60 milijonov evrov.

Michal Kosina European Investment Fund CEFof Ljubljana

Michal Kosina in evropskega investicijskega fonda EIF je prepričan, da bo projekt CEFoF uspešen. Avtor fotografije: Simon Maljevac

“Dobro poznamo trg in naše znanje želimo deliti z državami članicami. Ne prinašamo le kapitala, temveč tudi sodelovanje. Gre za regionalno pobudo, ki želi izbrisati nacionalne meje. Podprli bomo sklade, ki v teh državah že delujejo in pripomogli z načinom financiranja, ki tukaj še ni prisotno ter na na način povezali trge,” je zanimivo druženje sklenil predstavnik EIF Michal Košina. Obenem je izrazil pričakovanje, da bo projekt CEFoF povečal lastniške naložbe v mala in srednja velika podjetja ter manjša podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo v regiji Srednje Evrope.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Virtualna pisarna Ljubljana

Virtualna pisarna Ljubljana

Virtualna pisarna Ljubljana je odlična rešitev za vse, ki ne potrebujete lastne pisarne ali ne morete pridobiti dovoljenja za registracijo naslova. Virtualna pisarna v Ljubljani omogoča dovoljenje za poslovanje na našem naslovu, hkrati pa lahko na naši SPOT točki na enem mestu hkrati odprete podjetje / spremenite sedež podjetja. Več >


Slovenska tehnologija v avtomobilskem svetu: Chipolo in Mercedes-Benz

Slovenska tehnologija v avtomobilskem svetu: Chipolo in Mercedes-Benz

Slovenski Chipolo, ena vodilnih svetovnih znamk pametnih iskalnikov, je sklenil ekskluzivno partnerstvo z Mercedes-Benzom. Skupaj sta podjetji razvili posebno izdajo iskalnika Chipolo LOOP - Mercedes-Benz Edition, ki je od danes, 26. maja 2026, na voljo na spletni strani chipolo.net. Kmalu bo pristal tudi v uradnih Mercedes-Benz prodajnih salonih in pri pooblaščenih trgovcih v večjem delu sveta.

Več >

Kako podjetje pripraviti na morebitno gospodarsko krizo?

Kako podjetje pripraviti na morebitno gospodarsko krizo?

Gospodarske razmere se lahko hitro spremenijo. Čeprav trenutno poslovanje morda poteka stabilno, podjetniki dobro vedo, da obdobja rasti pogosto sledijo obdobjem negotovosti. Prav zato je priprava na morebitno gospodarsko krizo eden ključnih elementov dolgoročno uspešnega poslovanja. Več >

Poslanci potrdili interventni zakon za razvoj Slovenije: kaj prinaša?

Poslanci potrdili interventni zakon za razvoj Slovenije: kaj prinaša?

Skupina poslank in poslancev je aprila 2026 v Državni zbor vložila obsežen predlog interventnega zakona, ki bi korenito preoblikoval davčno obremenitev podjetnikov, samozaposlenih in delodajalcev. Zakon bi posegel v dohodnino, DDV, prispevke za socialno varnost, pokojninsko zakonodajo in zdravstvo.

Več >

Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025

Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025

Priznanje za življenjsko delo na področju managementa 2025 je prejel Tone Strnad, ustanovitelj in dolgoletni direktor družbe Medis, danes direktor Medis Group in predsednik upravnega odbora družbe Medis. Priznanje je bilo podeljeno na srečanju Združenja Manager v sredo, 28. januarja 2026, v Ljubljani. Več >

Marjan Batagelj v Mestu akrobatov: podjetništvo kot dolg tek brez bližnjic

Marjan Batagelj v Mestu akrobatov: podjetništvo kot dolg tek brez bližnjic

V Trbovljah, v Mestu akrobatov, kjer Katapult gosti pogovore o podjetništvu brez olepševanja, je tokrat nastopil Marjan Batagelj. Ne kot motivacijski govorec in ne kot simbol uspeha, temveč kot nekdo, ki je pripravljen svojo pot razložiti z vsemi prelomi, napakami, konflikti in tveganji. Dogodek, ki je nastal v sodelovanju s POP TV in Urošem Slakom, je bil poglobljen vpogled v to, kako podjetništvo v resnici poteka – in koliko stane. Več >

Skrajšani delovni čas: delodajalci že lahko oddajo vloge

Skrajšani delovni čas: delodajalci že lahko oddajo vloge

Vlada je za tri mesece aktivirala shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa v izbranih industrijskih panogah zaradi upada naročil. Podjetjem bo subvencionirala 60 odstotkov plače delavcev, ta podjetja pa ne bodo smela odpuščati ali izplačati dividende. Več >

Kdo so najbogatejši Slovenci leta 2025? Njihovo premoženje skupaj težko kar 11,2 milijard

Kdo so najbogatejši Slovenci leta 2025? Njihovo premoženje skupaj težko kar 11,2 milijard

Finance Manager razkriva svežo lestvico 100 najbogatejših Slovencev 2025. Premoženje stoterice je zraslo na 11,2 milijarde evrov, na vrhu pa sta letos Vesna in Dari Južna. Lestvico poganjajo rasti podjetij, borze in nizke obresti. Več >

Nov zakon: obvezna izmenjava e-računov pri B2B poslovanju

Nov zakon: obvezna izmenjava e-računov pri B2B poslovanju

Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov uvaja obvezno izmenjavo e-računov in (neobvezno) e-dokumentov med podjetji, določa standarde, vlogo ponudnikov e-poti ter pravila za potrošnike. Uporabljati se začne leta 2028. Več >

Z avgustom omejen dostop do podatkov o dejanskih lastnikih pravnih oseb

Z avgustom omejen dostop do podatkov o dejanskih lastnikih pravnih oseb

AJPES je obvestil, da so dne 9. avgusta 2025 na portalu AJPES omejili javni dostop do podatkov o dejanskih lastnikih pravnih oseb iz Registra dejanskih lastnikov (RDL). Sprememba prihaja iz novele Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2C), ki omejuje splošni javni dostop, hkrati pa določa krog upravičenih uporabnikov, ki lahko podatke pridobijo pod določenimi pogoji. Več >

Oznake:, ,
© 2007-2025 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki