Sklad CEFoF z 200-milijonsko investicijo v regijo

Za slovenska mala in srednje velika podjetja se z vstopom Slovenskega podjetniška sklada v novo naložbeno pobudo CEFoF odpirajo nove priložnosti. Podjetjem v srednjeevropski regiji bo v naslednjih štirih letih na voljo vsaj 200 milijonov evrov lastniškega kapitala.  
CEFof European Investment Fund Slovenski podjetniski sklad Ales Cantarutti

Predstavniki EIF, Slovenskega podjetniškega sklada in Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo so v Ljubljani predstavili sklad skladov CEFoF. Avtor fotografije: Simon Maljevac

Predstavniki Evropskega investicijskega sklada (EIF), Slovenskega podjetniškega sklada ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so v Ljubljani uradno predstavili Srednjeevropski sklad skladov za tvegan kapital (CEFoF). V okviru CEFoF bodo imela ambiciozna mala in srednje velika podjetja v srednjeevropski regiji možnost dostopati do lastniških naložb za financiranje rasti in investicij. Glavni pobudnik in upravljavec CEFoF-a je EIF, ob tesnem sodelovanju z vladami in nacionalnimi agencijami oziroma skladi iz Madžarske, Avstrije, Češke, Slovaške in Slovenije ter Mednarodna investicijska banka (IIB).

Pomembna spodbuda za slovenski trg

Direktorica Slovenskega podjetniškega sklada, mag. Maja Tomanič Vidovič, je v uvodnem nagovoru poudarila, da so bili prvi koraki financiranja s tveganim kapitalom v Republiki Sloveniji preko Slovenskega podjetniškega sklada vzpostavljeni že leta 2010. Nujno je, da se spodbude na tem področju nadaljujejo.

“Naše partnerje gostimo v Sloveniji, saj želimo, da potencialni investitorji o možnosti sodelovanja v tem projektu čim več izvedo iz prve roke. Zahvaljujemo se pristojnemu ministrstvu, da nam je prižgalo zeleno luč za sodelovanje. Izkušnje bomo strnili v podporo podjetij, ki so za vsako gospodarsko rast najbolj pomembna. Torej tistim, ki ustvarjajo delovna mesta z dodano vrednostjo. Za večje države so morda številke majhne, medtem ko so za slovenski trg zelo pomembne, saj pred letom 2010 takšne oblike financiranja nismo poznali. Na ta način želimo v Sloveniji povezati startupe, podjetniške inkubatorje in investitorje,” je pojasnila mag. Maja Tomanič Vidovič. Po njenih besedah bo projekt CEFoF omogočil financiranje podjetij s potencialom za hitro globalno rast s finančnimi instrumenti tveganega kapitala.

V skladu 200 milijonov evrov za investicije

Prispevek Slovenskega podjetniškega sklada v 97 milijonov evrov težak sklad CEFoF je 8 milijonov evrov. Avstrija prispeva 12 milijonov, Slovaška in Madžarska po 10 milijonov, Češka 8,2 milijona, Mednarodna investicijska banka IIB 10 milijonov, preostalih 38,8 milijona evrov pa Evropski investicijski fond EIF.

Program je začrtan do leta 2021. Preostanek naj bi prispevali zasebni investitorji, kar bi skupno prineslo 200 milijonov evrov novih investicij v omenjenih državah. Slovenska podjetja bodo na ta način dobila priložnost pridobivanja alternativnih virov financiranja za rast, razvoj in globalni razvoj.

Central Europe Fund of Dunds CEFoF

Vlagatelji v Central Europe Fund of Funds – CEFoF. Avtor fotografije: Simon Maljevac

Priložnost za majhna kot tudi uveljavljena podjetja

Investicije so namenjene tako majhnim kot že zelo uveljavljenim podjetjem iz regije. Predvidoma naj bi znašale od enega do 25 milijonov evrov. EIF bo nadziral in selektiral izvedbo naložb, vmesni člen med EIF in zasebnimi investitorji bodo vladne agencije. Na ta način bodo zagotovljeni zelo visoki standardi za zasebne investitorje. Tako bodo naložbe kljub rizičnosti dokaj varne.

Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Aleš Cantarutti, pozdravlja dolgoročno partnerstvo med EIF in državami Srednje Evrope: “Želimo pomagati majhnim in srednje velikim startupom, da postanejo zvezde na podjetniškem nebu. Na Svetu za konkurenčnost v Bruslju smo se večkrat pogovarjali o možnosti za takšen način financiranja in sedaj se nam odpirajo nova vrata. V preteklosti smo bili na tem področju premalo ambiciozni. Predvsem v primerjavi z Združenimi državami Amerike. Tako se je razkorak med vloženimi sredstvi iz leta v leto povečeval.”

CEFoF structure European Investment Fund Venture capital funds Private funds

Struktura sklada skladov CEFof. Avtor fotografije: Simon Maljevac

Pozitivne izkušnje iz Baltika

Primer dobre prakse je predvsem Baltski sklad, ki je bistveno povečal investiranje v podjetja iz Litve, Estonije in Latvije. Po drugi strani srednjeevropske države na tem področju še vedno precej zaostajajo za evropskim povprečjem. Na tem območju je že na daleč opazno pomanjkanje tveganega kapitala za investicije. Po Cantaruttijevih besedah so alternativni viri financiranja vedno dobrodošli, na pristojnem ministrstvu pa so odprti za dialog in kakovostne predloge.

“Pričakujem, da bo takšno obliko naložb podpirala tudi nova vlada. Želimo uvesti najboljše standarde, privabiti vlagatelje v Srednjo Evropo in s tem vbrizgati dodatno finančno injekcijo v gospodarski razvoj. Startup podjetja predstavljajo pomemben del slovenskega gospodarstva, zato je njihovo povezovanje z industrijo zelo zaželjeno,” je dodal Cantarutti. Evropska unija pripravlja novo industrijsko strategijo, ki bo zajela tudi ta del startupov, zato velja finančne vire CEFoF čim bolje izkoristiti.

Opazno zanimanje investitorjev

Hubert Cottogni je takole pojasnil vlogo EIF sklada v celotnem projektu: “Do prvotne pobude je prišlo pred tremi leti v Luksemburgu. Ob sodelovanju petih držav ter bank nam je uspelo zagnati sklad skladov za tvegani kapital na področju Srednje Evrope, kjer je bilo opazno pomanjkanje takšnih skladov. V Sloveniji ste bili dokaj uspešni pri črpanju sredstev za mlada podjetja. Ta sedaj potrebujejo financiranje za nadaljnjo rast. Želimo mobilizirati zasebne investitorje, da se nam pridružijo na tej poti. Veseli me, da je že opazno precejšnje zanimanje z njihove strani.”

CEFoF

Sklad skladov CEFoF želi postati eden izmed večjih investitorjev na področju Evropske unije. Avtor fotografije: Simon Maljevac

V ospredju pametne investicije

Pri EIF poudarjajo, da gre za precej več kot samo zbiranje sredstev. V ospredju bodo pametne investicije, na katerih so razpravljali na prvi seji svetovalnega odbora. Ta se je sestal ravno v Ljubljani, tako da so njegovi člani dobili vpogled na slovenski trg. Na voljo je širok nabor sredstev. Pri CEFoF ne gre za strukturni sklad s strogimi zahtevami, temveč bodo kriteriji precej bolj prijazni zainteresiranim podjetjem in investitorjem.

Večmiljonske investicije v regiji

Prva 30-milijonska investicija s strani CEFoF je luč sveta ugledala januarja letos v zasebni sklad na Češkem in Slovaškem ESPIRA Fund I, ki spodbuja delovanje žensk v managerskih ekipah podjetij. Obenem so pred mesecem dni so v sklad ENERN TECH III, ki podpira prehod uspešnih startupov iz Češke, Slovaške, Poljske in Avstrije na mednarodni trg, vložili 60 milijonov evrov.

Michal Kosina European Investment Fund CEFof Ljubljana

Michal Kosina in evropskega investicijskega fonda EIF je prepričan, da bo projekt CEFoF uspešen. Avtor fotografije: Simon Maljevac

“Dobro poznamo trg in naše znanje želimo deliti z državami članicami. Ne prinašamo le kapitala, temveč tudi sodelovanje. Gre za regionalno pobudo, ki želi izbrisati nacionalne meje. Podprli bomo sklade, ki v teh državah že delujejo in pripomogli z načinom financiranja, ki tukaj še ni prisotno ter na na način povezali trge,” je zanimivo druženje sklenil predstavnik EIF Michal Košina. Obenem je izrazil pričakovanje, da bo projekt CEFoF povečal lastniške naložbe v mala in srednja velika podjetja ter manjša podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo v regiji Srednje Evrope.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

Ali se besedila na spletu razlikujejo od tistih v časopisih, revijah, knjigah? Seveda se, bi se glasil odgovor slehernega avtorja, ki svoje misli objavlja na spletu. Kaj pa če bi vrtali še globlje in vprašali, v čem se besedila razlikujejo, zakaj se razlikujejo in - najpomembneje - ali vse te specifike kot pisci besedil upoštevajo ob njihovi pripravi? Prepričani smo, da odgovor ne bi bil tako suveren. Preberite več >>

Registracija blagovne znamke

Registracija blagovne znamke

Blagovna znamka je tako rekoč srce in duša vsakega uspešnega podjetja. Lahko predstavlja ugled, prestiž, kakovostno blago ali storitve, obljubo po napredku in nečem novem, zvestobo, konsistentnost. Njen bistveni element, celo cilj, je prepoznavnost. Preberite več >>

Virtualna pisarna / sedež podjetja v Ljubljani

Virtualna pisarna / sedež podjetja v Ljubljani

Virtualna pisarna je odlična rešitev za vse podjetnike, ki ne potrebujete lastne pisarne ali ne morete pridobiti dovoljenja za registracijo naslova. MP virtualna pisarna v Ljubljani omogoča dovoljenje za poslovanje na našem naslovu, hkrati pa lahko na interni VEM točki odprete podjetje oziroma spremenite njegov sedež. Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>


Bo VentureEU pripomogel k zagonu evropskih startupov?

Bo VentureEU pripomogel k zagonu evropskih startupov?

Sklad VentureEU naj bi pripomogel k konkurenčnosti Evropske unije v višini tveganega kapitala na trgu v primerjavi z ZDA. Na ta način bodo evropski podjetniki lažje prišli do sredstev, ki jih potrebujejo za inovacije in rast svojih zagonskih podjetij. Preberite več >>

Dopolnilna dejavnost na kmetiji kot možnost dodatnega zaslužka

Dopolnilna dejavnost na kmetiji kot možnost dodatnega zaslužka

Dopolnilna kmetijska dejavnost predstavlja vir dodatnega zaslužka in omogoča boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti. Kot sekundarna dejavnost prispeva k boljši izrabi pridelkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Preberite več >>

Kako zagnati uspešno ICO kampanjo?

Kako zagnati uspešno ICO kampanjo?

Prva javna ponudba kriptožetonov oziroma ICO kampanja je priljubljen način za zbiranje sredstev. Žal vedno več projektov oziroma podjetij ne doseže zastavljenih ciljev. Kako lahko zagotovite, da bo vaša kampanja uspešna? Pogovarjali smo se z Vanjo Čas in dr. Petrom Mercem. Preberite več >>

Podjetniški duh Slovencev je nad povprečjem držav EU

Podjetniški duh Slovencev je nad povprečjem držav EU

Družba Amway že vrsto let pripravlja raziskave o podjetništvu Ager, znotraj katerih preučuje dejavnike, ki vplivajo na to, da se nekdo odloči za podjetniško pot, indeks podjetniškega duha in drugo. V raziskavo je bilo letos vključenih 44 držav. Kaj pravijo izsledki raziskav za leto 2018? Preberite več >>

Infografika: Koliko denarja je na svetu?

Infografika: Koliko denarja je na svetu?

Milijoni, milijarde, bilijoni … Ko govorimo o vrednosti podjetja Apple, bogastvu Warrena Buffeta ali ogromnemu svetovnemu dolgu, si zneskov z veliko ničlami pravzaprav sploh ne predstavljamo. Zato je izjemno koristna tehnika vizualizacije. Preberite več >>

Študentska napotnica ali pogodba o zaposlitvi: kaj je za delodajalce ugodnejše?

Študentska napotnica ali pogodba o zaposlitvi: kaj je za delodajalce ugodnejše?

Včasih je veljalo, da študentsko delo za delodajalce predstavlja ugodnejšo alternativo sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Pa je temu res še vedno tako? Preberite več >>

Oznake: , ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

11.05.2018 od 14:00 do 17:30
NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

Ali se besedila na spletu razlikujejo od tistih v časopisih, revijah, knjigah? Seveda se, bi se glasil odgovor slehernega avtorja, ki svoje misli objavlja na spletu. Kaj pa če bi vrtali še globlje in vprašali, v čem se besedila razlikujejo, zakaj se razlikujejo in - najpomembneje - ali vse te specifike kot pisci besedil upoštevajo ob njihovi pripravi? Prepričani smo, da odgovor ne bi bil tako suveren.
Preberite več >>

Vse za podjetje