Koronavirus ukrepi: UTD za s.p. potrjen, podjetja bodo prejela odpis ZPIZ prispevkov

Samozaposleni (s.p.) bodo prejeli neke vrste UTD - nadomestilo za izpad prihodkov, prav tako bodo pokriti vsi socialni prispevki, vendar le v primeru, da se je ta izpad res zgodil. Podjetja bodo oproščena ZPIZ prispevkov, delovno aktivni bodo zaradi večje ogroženosti prejeli 200 evrov dodatka, na voljo je tudi kritje stroškov za delavce na čakanju. Pazite na pogoje!
Korona 2-01

Ali nameravate uveljavljati izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka po ZIUZEOP? Pozor!

V petek, 10. 4. 2020, banke in hranilnice v evroobmočju ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa. Če pade obveznost plačila akontacije na ta dan 10.4.2020, morate plačati en dan prej.

Eden od pogojev za uveljavitev izredne pomoči so tudi poravnane vse davčne in nedavčne obveznosti, ki jih pobira FURS, na dan uveljavitve ZIUZEOP. Zato opozorilo vsem, ki ste že oddali davčni obračun DDPO in DohDej za leto 2019 do vključno 31. marca 2020. Obrok za mesec marec 2020 ali obrok za prvo trimesečje 2020 ter morebitno poračunsko akontacijo morate plačati najkasneje do 9. 4. 2020, saj v petek 10. 4. 2020, ko je rok za plačilo teh obveznosti, banke in hranilnice v evroobmočju ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa.

Samozaposleni in druge osebe, ki se na podlagi sprejetega 34. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP, štejejo za upravičence do mesečnega temeljnega dohodka in nameravajo uveljavljati to pravico, bodo morali imeti na dan uveljavitve ZIUZEOP plačane vse zapadle davčne obveznosti. Sprejet ZIUZEOP bo pričel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ker se pričakuje, da bo zakon v Uradnem listu objavljen konec tedna in glede na to, da je veliko število fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in podjetij že oddalo obračune DohDej in DDPO za leto 2019 do vključno 31. marca 2019, vse te zavezance opozarjamo, da zagotovijo pravočasno plačilo obroka (predhodne) akontacije za mesec marec 2020 ali obroka za prvo trimesečje 2020 ter morebitne razlike v višini obrokov akontacije za januar in februar 2020 (t.i. poračunska akontacija).

Rok za plačilo obroka je sicer 10. 4. 2020, vendar na ta dan banke in hranilnice na evroobmočju ne izvajajo plačilnega prometa, zato je potrebno obroke akontacije in tudi vse druge davčne obveznosti, ki zapadejo v plačilo na dan 10. 4. 2020, plačati do vključno 9. 4.2020. Če bo ZIUZEOP objavljen v Uradnem listu v petek, 10. 4. 2020, se bo namreč pogoj poravnanih davčnih obveznosti preverjal na dan 11. 4. 2020. To pa pomeni, da morajo biti obroki akontacije in vse druge davčne obveznosti, ki zapadejo na dan 10. 4. 2020, plačane najkasneje 9. 4. 2020.

INFORMACIJE VELJAVNE OD 3.4.2020:

Včeraj potrjeni interventni zakon za omilitev posledic epidemije koronavirusa bo posameznikom in podjetjem na pomoč priskočil s kar 3 milijarde vrednim paketom ukrepov. Poslanci so na večurni razpravi zakon potrdili z minimalnimi spremembami. Kaj je torej novega? Zakon po novem določa, da bodo ukrepi veljali že od razglasitve epidemije naprej, to je od 13.3.2020 (ne šele od 1.4.2020), pa predvidoma vse do 31.5.2020 – po potrebi pa se ukrepi lahko podaljšajo še za 30 dni. Omilili so tudi nekatera dodatna pooblastila, ki jih je zakon nameraval podeliti policiji.

Zakon ohranja možnost povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, do česar bodo upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. Če pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo potrebno pomoč vračati v celoti. Za delodajalce, ki niso poslovali v celotnem letu 2019 velja, da so do pomoči upravičeni v primeru, da so utrpeli vsaj 25% znižanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v  februarju 2020 ali vsaj 50% zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju 2020, v primerjavi s prihodki v februarju 2020.

Delavcu v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne dela pripada nadomestilo plače v višini 80% plače delavca iz zadnjih treh mesecih, ki ne sme biti nižje od minimalne plače v RS. Delodajalci bodo upravičeni do povračila izplačanih nadomestil, država pa bo poravnala tudi prispevke vseh zaposlenih na čakanju. Kljub temu, da bodo ukrepi veljali že ob 13.3.2020, pa bo povračilo nadomestila plače za delavce, ki doma čakajo na delo uveljavljati šele od 1.4.2020.

Višina povračila izplačanega nadomestila delodajalcu ne sme presegati zneska povprečne plače iz 2019, preračunane na mesec, zmanjšane za prispevke delavca.  Delodajalci so za takšne delavce oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13.3., pa do 31.5.2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019. Za delodajalce, ki so (ne)posredni proračunski uporabniki državnega ali občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70%, velja, da lahko uveljavljajo povračilo nadomestila plač le v višini deleža enakem deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Za samozaposlene in kmete se ohranja pomoč v obliki temeljnega dohodka, v višini 350 evrov za marec in po 700 evrov za april in maj. Dopolnilo, po katerem bi bili zneski višji, ukrepi pa bi veljali tudi za tiste na avtorskih in podjemnih pogodbah je bilo zavrnjeno. Samozaposleni (z izjemo popoldanskih s.p.-jev) bodo deležni tudi oprostitve plačila prispevkov za april in maj.

Kako bodo samozaposleni uveljavljali oprostitev plačila prispevkov in temeljni dohodek? Na FURSu pojasnjujejo, da bo izjava na voljo zgolj preko eDavkov, od 14.4.2020 naprej. Ker bo izjavo za oprostitev plačila prispevkov in pridobitev temeljnega dohodka mogoče oddati le po tej poti, naj si samozaposleni čim prej uredijo dostop do eDavkov (preko mobilne aplikacije ali računalnika).

Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije bo krila država že od prvega dne dalje.

SIO webinar: Koronavirus: Kako naprej?

SIO webinar: Koronavirus: Kako naprej?

Žal je vse podjetnike v preteklih dneh oziroma tednih družilo naslednje dejstvo: izredne razmere na področju poslovanja njihovih podjetij, tako s.p.jevcev, kot malih in tudi velikih podjetjih. Na določene skupine je dodatno vplivala prepoved opravljanja določenih storitev (frizerstvo, gostinstvo, restavracije, osebna nega...) na eni strani ter zmanjšanje povpraševanja na drugi strani zaradi zamrznitve poslovanja ter splošne panike med potrošniki. Kako se lahko podjetje kar najbolje mogoče odzove na situacijo? Kdaj bomo videli luč na koncu tunela? Preberite več >>

INFORMACIJE VELJAVNE OD 29.3.2020:

Objavljamo aktualne informacije vlade objavljene v nedeljo 29.3.2020 ob 17:00:

Samostojni podjetniki in samozaposleni (lastniki enoosebnih d.o.o.):

Prvi paket ukrepov izboljšuje socialni položaj ljudi. Samozaposleni, ki se bodo v posebni elektronski aplikaciji prek FURSove spletne strani izrekli za prizadete zaradi krize, bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 25 %, za april in maj 2020 bodo prejeli po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 50 %. Hkrati bo država krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost.

Vključeni so tudi študenti, nekatere družine ter upokojenci

Redni študenti s prebivališčem v Republiki Sloveniji, in sicer v višini enkratnega kriznega dodatka v višini 150 evrov, ki se izplača do 30. aprila 2020.

Velikim družinam s tremi otroki predlog zakona namenja dodatek v višini 100 evrov, družinam s štirimi ali več otroki pa 200 evrov višji dodatek, poleg dodatka, ki ga že prejemajo.

Upokojenci imajo pravico do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka, z namenom, da se zagotovi višja socialna varnost najšibkejših upokojencev, katerih pokojnine so nižje od 700 evrov. Dodatek se bo izplačal v treh različnih višinah: 300 evrov za pokojnine do višine 500 evrov, 230 evrov za pokojnine od višine 501 evrov do višine 600 evrov in 130 evrov za pokojnine od višine 601 evrov do višine 700 evrov. Prejemek se ne bo všteval v dohodek za ugotavljanje upravičenosti do pravic iz javnih sredstev po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, saj je osnovni namen dodatka izboljšanje socialnega položaja upravičencev. Prav tako od prejetega solidarnostnega dodatka ne bo potrebno plačati dohodnine in prispevka za zdravstveno zavarovanje, dodatek pa tudi ne bo predmet davčne izvršbe.

Prejemniki denarne socialne pomoči ter varstvenega dodatka so upravičeni do enkratnega dodatka v višini 150 evrov.

Imate vprašanja glede vašega konkretnega primera? Zapišite ga na to mesto, potrudili se bomo, da prejmete odgovor.

Ukrepi za podjetja

Država bo za delavce na čakanju krila 80 odstotkov bruto plače, osnova za izplačilo bo povprečje zadnjih treh mesecev, minimalna višina bo v višini minimalne plače.

Pozor: pogoj za uveljavljanje olajšav je, da bodo prihodki podjetja v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019 ter da rast prihodkov v drugem poletju 2020 ne bo več kot 20 odstotkov glede na prihodke v enakem obdobju 2019. Podjetje bo sredstva sedaj sicer v vsakem primeru prejelo, vendar jih bo moralo vrniti ob oddaji letnih poročil za leto 2020, ki se oddajajo do marca 2021. Obdobje veljavnosti je med 1.aprilom in 31. majem in se bo potrebi podaljšalo. Pogoj za uveljavljanje ugodnosti je plačilo vseh sprotnih obveznosti do države, oddani morajo biti vsi obračuni, da podjetje ni v stečaju ter da je v zadnjih treh mesecih redno izplačeval plače.

Podjetja, ki so v času pandemije aktivna, bodo oproščena plačila prispevka za ZPIZ.  Delodajalci bodo oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju, kar znese 15,5 odstotka od bruto plače delojemalca in 8,85 odstotka na bruto plačo delodajalca.

Dodatek za vse delovno aktivne v času epidemije, ki jih bodo plačala podjetja

Uvaja se tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19. Do zneska v višini 200 evrov bodo lahko upravičeni zaposleni v zasebnem sektorju, ki imajo osnovno bruto plačo nižjo od trikratnika slovenske bruto minimalne plače in so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Sredstva za financiranje novega dodatka v zasebnem sektorju bo zagotovil delodajalec iz sredstev oprostitve plačila prispevka za pokojninsko zavarovanje.

Za čas trajanje epidemije zakon predvideva za 30 % znižanje osnovne plače funkcionarjem, in sicer predsedniku republike, predsedniku vlade, generalnemu sekretarju vlade, ministrom, državnim sekretarjem, svetovalcem predsednika republike, generalnemu sekretarju urada predsednika republike, šefu kabineta predsednika republike in poslancem ter funkcionarjem v drugih državnih organih. Enako znižanje velja tudi za nadomestila plač bivših funkcionarjev in tudi za plače funkcionarjev, ki bodo nastopili funkcijo po uveljavitvi tega zakona. Zakon ne znižuje plač funkcionarjem sodstva, funkcionarjem Ustavnega sodišča in lokalnih skupnosti.

Specifični cilji predlaganih ukrepov so ohranjanje delovnih mest in delovanja podjetij, izboljšanje socialnega položaja ljudi, še posebej najbolj ogroženih zaradi bolezni COVID-19, izredna pomoč samozaposlenim, izboljšanje likvidnosti podjetij, pomoč znanstveno raziskovalnim projektom za boj z epidemijo bolezni COVID-19, znižanje sejnin in funkcionarskih plač na državni ravni, oprostitev plačila storitev distribucije in pomoč kmetijstvu.

Predlog zakona, ki sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom, začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in je po svoji naravi začasen, saj ureja vsebino, povezano z virusom SARS-CoV-2 (COVID-19). Ukrepi iz tega dela zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, se uporabljajo do 31. maja 2020.

INFORMACIJE PRIDOBLJENE DO 27.3.2020

Najbolj so ogroženi mali podjetniki

Na udaru so predvsem panoge turizma, gostinstva, trgovine in predelovalne dejavnosti. To so področja, kjer se bo potreba po delavcih začasno zmanjšala, zato so ukrepi, ki bodo prispevali k lajšanju položaja delodajalcev in delavcev nujni.

V nadaljevanju smo se posvetili najbolj pogostim primerom, s katerimi bodo v naslednjih dneh, oziroma s katerimi so ponekod že soočeni delavci in delodajalci. Preverili smo, kako smo se z novimi predpisi že nekoliko prilagodili situaciji in katere od trenutno veljavnih predpisov lahko uporabimo v primerih, s katerimi se trenutno soočamo.

V zadnjih dneh je ogromno delodajalcev že na določen način prilagodilo svoj delovni proces. Vedno več je dogovorov o delu od doma, pogosto pa je za zagotovitev nemotenega delovnega procesa potrebno opraviti tudi dodatne delovne naloge, ki morda v prvi vrsti ne spadajo pod delo, ki ga je delavec dolžan opravljati po pogodbi o zaposlitvi.

Ključni ukrepi so naslednji

Ključno za s.p. (popoldanski s.p. izključeni)

Izredno pomoč bodo prejeli vsi samozaposleni, ki bodo prek posebne izjave prijavili zmanjšanje obsega svojega posla krila znesek v višini 70% minimalne plače (cca. 490 evrov), gre za neke vrste UTD. Izjava se bo podala v elektronski obliki v kateri bo podjetnik opisal svoje stanje. Izjava bo javno objavljena ter se bo lahko preverjala s strani državnih organiov.

Prispevke za s.p. v času krize bo plačevala država, ugodnosti ostajajo kakršna so. Plačilo akontacije dohodnine ter DDPO se odloži.

POZOR! Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 evrov in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, lahko le-te poravna do 6. 4. 2020 in mu bo avtomatsko brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki.

Ključno za podjetja (brez zavodov, društev in zbornic!)

Vse prispevke ZPIZ (delavca in delodajalca) za delavce, ki bodo delali v času krize, bo plačevala država. Pravice iz strani zavarovanja ostajajo takšne kot so.

Za povečevanje likvidnosti se uvede shema za odkup terjatev, ki niso bile plačane. Ukrep je namenjen preprečevanju verižne nelikvidnosti.

Zamrzne se uveljavljanje kazni za morebitne zamude dobav pri poslovanju z državo.

Zamrzne se plačilo davka DDPO in akontacija DDPO, ukrep velja do januarja 2021.

Plačilni roki države se skrajšajo na 8 dni.

Dodatno se podpre organizacije ter inštitute, ki se ukvarjajo z razvojem cepiv ter zaščitnih sredstev za preprečevanje okužb.

Država bo krila prispevke vseh delavcev, ki so na čakanju. Ukrep velja do 31.5.2020, vse pravice ostanejo.

Za delavce, ki delajo, bo država (delodajalce) nagradila z 20%.

Bolniške odsotnosti v času epidemije bo od prvega dne dalje krila zdravstvena zavarovalnica.

Status za delavce, ki zaradi varstva otrok in podobnih razlogov ne delajo, bo enak statusu delavcev na čakanju.

Delavec, ki izgubi službo, od prvega dne dalje prejme nadomestilo.

Javne storitve, ki se ne izvajajo, se ne plačujejo.

Upokojenci z najnižjimi pokojninami prejmejo solidarnostni dodatek.

Predlogi v preteklih dnevih, ki so bili deloma že sprejeti

Na morebitne odpise še čakamo, trenutno gredo vsi ukrepi v smer odlaganja plačil oziroma podaljševanja rokov. Pomemben ukrep je tudi poenostavitev zmanjšanja akontacije dohodnine oziroma DDPO glede na preteklo leto ter določanja osnove za plačilo prispevkov. Pri veliko ukrepih gre zaenkrat samo za odločitev za ukrep, v praksi pa postopki še niso izvedljivi. Ukrepi so našteti v nadaljevanju.

1. Predlaganje davčnih obračunov:

Rok za oddajo letnega obračuna DDPO in DohDej za leto 2019 se iz 31. 3. 2020 prestavi na 31. 5. 2020, ki se zaradi nedelje izteče 1. 6. 2020. Roki za oddajo obračunov DDPO in DohDej v primeru prenehanj, statusnih sprememb ali insolventnih postopkov ostajajo enaki kot do sedaj. Zavezanci, ki imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, lahko predložijo davčni obračun za poslovno leto, katerega rok za predložitev se izteče v času veljavnosti tega zakona, v dveh mesecih po roku iz tretjega odstavka 358. člena ZDavP-2.

2. Priglasitev ugotavljanja (ali prenehanja ugotavljanja) davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Zavezanec lahko v obračunu DDPO ali DohDej za leto 2019 priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2020 najpozneje do 31. 5. 2020, ta rok pa se zaradi nedelje izteče 1.6.2020. Enako velja tudi za obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

3. Sprememba predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih oseb

Poenostavitev glede na dosedanjo prakso. V času trajanja interventnega zakona k zahtevi za omenjeno spremembo akontacije ne bo potrebno prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge. Vlogi bo potrebno priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. FURS bo pripravil obrazec za izračun ocene. Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davka kot vlogo, ki jo vloži preko eDavkov kot lastni dokument, izjemoma pa lahko tudi po elektronski pošti. V najkrajšem možnem času bo pripravljen tudi elektronski obrazec.

4. Določitev nove zavarovalne osnove

Zaradi prestavitve roka oddaje letnega obračuna DohDej se skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove prestavlja na mesec junij 2020. Nova zavarovalna osnova v letu 2020 se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020.

5. Odlog in obročno plačilo davkov

Zavezanec lahko z vlogo, ki jo pošlje preko eDavkov ali izjemoma preko elektronske pošte, zaprosi za odlog plačila davka za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19. Odlog in obročno plačilo je mogoče npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, inšpekcijske odločbe, po novem pa tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj (ne velja za prispevke za socialno varnost). V času odloga in obročnega plačila ne tečejo obresti.

6. Letna odmera dohodnine

Skrajni rok za izdajo informativnih izračunov dohodnine (IID) se iz 31. 5. 2020 prestavi na 30. 6. 2020. Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine (če zavezanec ne prejme IID) pa se iz 31. 7. 2020 prestavi na 31. 8. 2020. FURS bo fizičnim osebam brez dejavnosti izdal IID v takšnih rokih kot pretekla leta. Ker se rok za predlaganje letnih obračunov DohDej prestavi na 31. 5. 2020, bodo fizične osebe z dejavnostjo, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih  odhodkov, prejele svoj IID do 30. 6. 2020.

7. Davčna izvršba

Politiko izvajanja davčne izvršbe v času epidemije virusa COVID-19 določi minister, pristojen za finance. V tem času ne teče zastaranje pravice do izterjave davkov, če davčni organ ne začne ali ne nadaljuje že začete davčne izvršbe.

8. Odlog prispevkov za socialno varnost samozaposlenih (s.p. in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, npr. novinarji, odvetniki idr. zasebniki)

Samozaposlenim, ki nimajo drugih zaposlenih, in je ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, bo zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020. Do odloga bo zavezanec upravičen avtomatično, kar pomeni, da mu ne bo treba vlagati vloge. Neporavnane prispevke mora upravičenec poravnati najkasneje do 31. 3. 2022. Plačilo je možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do 31. 3. 2022, na zneske odloženih prispevkov ne tečejo zamudne obresti.

8.1. Kdo ne bo upravičen do tega ukrepa?

Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 eurov in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki  ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, lahko le-te poravna do 6. 4. 2020 in mu bo avtomatsko brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki.

9. Ukrep delnega povračila nadomestila plače in izpolnjevanje REK obrazca

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavod bo o vlogi odločil z upravno odločbo in z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, če bodo izpolnjeni pogoji za delno povračilo nadomestila plače, določeni z  zakonom.

Delodajalec mora ob izplačilu nadomestila plače, najkasneje na dan izplačila predložiti  REK-1 obrazec. Na REK obrazcu ni predvideno ločeno posredovanje podatka o tem, da bo delodajalec naknadno uveljavljal delno povračilo nadomestila plače. Pojasnjujemo, da mora za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo delodajalec vpisati v polje M02.

V zvezi z obračunom prispevkov od tovrstnega nadomestila plače pojasnjujemo, da se upošteva določbo četrtega odstavka 144. člena ZPIZ-2, ki določa obračun in plačilo prispevkov v primeru, ko izplačilo plače in nadomestila plače ne dosega zneska najnižje osnove za plačilo prispevkov (trenutno veljavna najnižja osnova za plačilo prispevkov znaša 1.017,23 eur).

10. Tek rokov za opravljanje procesnih dejanj zavezancev

Tek rokov za opravljanje procesnih dejanj strank (npr. pravna sredstva) ter za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti (plačilo davka po odločbi), se ne prekine. Ker je delovanje državnih organov oziroma organov samoupravnih lokalnih skupnosti odvisno od davčnih prihodkov, se odmera davka šteje za nujno zadevo, zato procesni roki in roki za izpolnitev obveznosti niso prekinjeni. Davčni zavezanec mora poravnati obveznost v rokih, kot izhajajo iz izreka odločbe, pravna sredstva pa mora vložiti v rokih, kot izhaja iz pouka o pravnem sredstvu.

Navedeno velja za redne odmere (npr. odmere na podlagi napovedi, informativni izračun dohodnine, odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, itd). V primeru izvajanja postopkov naknadnega nadzora (npr. davčni inšpekcijski nadzor), ki niso nujni, pa praviloma veljajo pravila iz prvega in drugega odstavka 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). To pomeni, da v času trajanja izrednih ukrepov, ne tečejo procesni in materialni roki.

Obveznost opravljanja drugega dela

Delavec je v skladu z ureditvijo v Zakonu o delovnih razmerjih dolžan opravljati delo na delovnem mestu, oziroma delo v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Temeljna obveznost delodajalca pri tem je, da mu zagotavlja v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno delo. V luči trenutne situacije lahko pride do okoliščin, ko je delo na delovnem mestu iz različnih razlogov oteženo ali onemogočeno. Prav tako lahko pride do okoliščin, zaradi katerih je začasno potrebno da delavec opravlja tudi drugo delo.

Delodajalec ima po ZDR-1 (33. člen) možnost, da delavcu izjemoma začasno odredi opravljanje drugega dela, takšne določbe pa lahko vsebujejo tudi kolektivne pogodbe. Z ZDR-1 so namen odreditve in razlogi natančno določeni, prav tako je predpisano kakšno delo lahko delavec takrat opravlja. V prvi vrsti je tak ukrep namenjem zagotovitvi nemotenega poteka delovnega procesa, oziroma ohranitev zaposlitve in pride v pošev v primeru začasno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu, oziroma pri drugi vrsti dela, začasno zmanjšanem obsegu na delavčevem delovnem mestu, oziroma v okviru vrste njegovega dela in pri nadomeščanju začasno odsotnega delavca. Delo, ki ga bo delavec opravljal mora biti v skladu z določbami ZDR-1 – mora iti za ustrezno delo, pri manjšem delodajalcu pa lahko gre tudi za drugo primerno delo. Delavec lahko takšno delo opravlja največ 3 mesece v koledarskem letu, za to pa mu pripada plača, kot če bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. Odredba o opravljanju drugega dela mora biti pisna, dovolj je tudi obvestilo na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja delodajalec. Določbe ZDR-1, ki urejajo takšno delo se sicer uporabljajo le, če poseben zakon ali kolektivna pogodba ne določa drugače.

Enostranska odreditev drugega dela je torej dopustna le znotraj zakonsko, oziroma s kolektivno pogodbo določenih omejitev. To pomeni, da mora delodajalec v vseh drugih primerih  začasne ali trajne potrebe po opravljanju drugega dela delavcu v podpis ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi.

Obveznost opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin

ZDR-1 v 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč, oziroma izjemnih okoliščin, ko so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. Vrsta in kraj opravljanja dela določena s pogodbo o zaposlitvi se v tem primeru lahko spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le dokler trajajo take okoliščine. Delodajalec torej v takšnih izjemnih okoliščinah delavcu lahko odredi drugo delo in/ali kraj opravljanja dela (tudi delo na domu).

Delodajalec je tudi v takšnem primeru dolžan zagotoviti varno in zdravo delo, v zvezi zagotavljanja zaščitnih ukrepov, pa mora upoštevati navodila NIJZ.

Če delodajalec odredi delo na domu ali drugo delo

Delodajalec mora biti v prvi vrsti pri tem pozoren na primernost delovnega mesta. Ali je takšno delo sploh mogoče opravljati na domu in ali bi bilo to lahko za delavca škodljivo. Z odredbo o delu na domu zaradi izjemnih okoliščin naj delodajalec opredeli bistvene okoliščine:

  • razlog in okoliščine, ki utemeljujejo njegovo odločitev,
  • vrsto in opredelitev dela, skupej s prostori, v katerih se bo delo izvajalo,
  • način spremljanja dodeljenih delovnih nalog ter rezultatov delavca, oziroma poročanje delavca o tem,
  • delovni čas in poročanje delavca o evidenci delovnega časa,
  • delovna sredstva, ki jih bo zagotovil delavec ali delodajalec in višina nadomestila za njihovo uporabo,
  • plačilo za delo,
  • dosegljivost delavca, ki dela na domu – v katerih urah morata biti delavec in delodajalec drug drugemu dosegljiva,
  • omogočanje varne povezave v omrežje delodajalca,
  • način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi,
  • napotke glede varnega in zdravega dela od doma.

Zgoraj navedene vsebine je smiselno upoštevati tudi pri odrejanju drugega dela zaradi izjemnih okoliščin, v temu ustreznem obsegu.

V zvezi z delovnim časom pri delu od doma se delavec in delodajalec lahko dogovorita ne glede na minimalne standarde določene z zakonodajo, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti, oziroma si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno ter pod pogojem, da sta delavcu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

V vsakem primeru pa mora delavec voditi dnevno evidenco delovnega časa na domu in jo posredovati delodajalcu. V evidenci delavec hrani podatke o številu ur, skupnem številu opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa in opravljene ure v času nadurnega dela. Po dogovoru z delodajalcem je mogoč tudi poenostavljen dogovor, da delavec sporoča podatke o številu dejansko opravljenih ur dnevno le, če so te drugačne od polnega delovnega časa.

Delodajalec mora delavcu zagotoviti tudi delovna sredstva (npr. prostor, elektrika, komunikacijske povezave). Ker gre v večini primerov za delovna sredstva, ki jih zagotovi delavec sam, se običajno dogovori kar določeno nadomestilo za uporabo. Glede delovnih sredstev kot so material, računalnik, mobilni telefon, tiskalnik in podobno, pa je možno, da jih zagotovi delodajalec, v tem primeru delavcu zanje ne bo potrebno izplačati nadomestila.

Tudi v primeru odredbe na domu v primeru izjemnih okoliščin, je kot v primeru dogovora za delo od doma v običajnih okoliščinah, potrebno o tem obvestiti Inšpektorat RS za delo. V zakonodaji oblika in obseg obveščanja nista predvidena – obvestilo se lahko odda tudi prek elektronske pošte na: prijave.irsd@gov.si.

Z novimi predpisi bo del nadomestil krila tudi država

Poleg ukrepov, ki lahko sprejme delodajalec, pa je bil v zadnjih dneh sprejet tudi zakon, ki naj bi olajšal položaj gospodarstva in zaščitil položaj zaposlenih.

Gre za na novo sprejeti Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki naj bi prispeval k ohranitvi delovnih mest v podjetjih, ki poslujejo v prizadetih panogah. Ključni cilj ukrepa je v delovnih razmerjih zadržati čim več ljudi, ohraniti njihove pravice in zmanjšati pritisk na odprto brezposelnost. Zakon uvaja ukrep delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem pri delodajalcih, ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela ter izpolnjujejo pogoje iz tega zakona.

Delodajalcem bo omogočeno uveljaviti povračilo nadomestila plače tudi za primere, ko je delavcu zaradi odrejene karantene onemogočeno opravljanje dela, delo na domu pa v tem primeru ni mogoče. Vlada z zakonom cilja na ohranitev vsaj 50% zaposlitev v podjetjih, ki se spoprijemajo z zmanjšanim obsegom poslovanja in omilitev negativnih učinkov karantene delavca na delodajalca.

Država bo lahko na podlagi interventnega zakona pomagala v naslednjih dveh primerih:

  • Ko delodajalec dela zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati hkrati najmanj 30% zaposlenim in jih bo nato napotil na začasno čakanje na delo. Delavci bodo v tem primeru upravičeni do nadomestila plače v višini 80% osnove za nadomestilo. Od tega bo breme za izplačilo nadomestila deloma padlo na delodajalca (60%), deloma pa na državo (40%).
  • Ko delavec dela ne bo mogel opravljati zaradi s strani ministra za zdravje izdane odločbe o karanteni, ne bo pa mogoče delo na domu. Tudi v tem primeru bo nadomestilo znašalo 80% osnove za nadomestilo plače, v celoti pa ga bo izplačala država.

Kako dolgo bo delavec lahko prejemal takšna nadomestila? Po zakonu je ta čas omejen za največ 3 mesece za namen začasnega čakanja na delo, oziroma za obdobje odrejene karantene.

Kako do nadomestila plače?

Delodajalec bo pravico do delnega povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu RS za zaposlovanje. Skupaj z vlogo bo moral predložiti opis poslovnega položaja, izkazati pa bo moral tudi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30% zaposlenim delavcem in da se je odločil o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo. Predložiti bo moral tudi pisno izjavo, s kateri se bo zavezal k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj 6 mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Kdaj delodajalec do povračila nadomestila ne bo upravičen?

V primeru da gre za delodajalca, ki je davčni dolžnik, če ne izplačuje plač in plačuje prispevkov, če gre za kršitelja delovnopravne zakonodaje ali je nad njim uveden postopek insolventnosti.

Kaj je na voljo podjetjem na davčnem področju?

Trenutna zakonodaja že predvideva določene ugodnosti za poslovne subjekte v stiski. Poslovni subjekt, ki ima težave pri plačevanju davkov ima trenutno naslednje možnosti:

  • Plačilo davka v največ 34 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev v primeru hujše gospodarske škode

FURS bo v tem primeru ugotavljal kriterije za nastanek hujše gospodarske škode, ki so lahko: zavezanec je trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati in mu zato grozi hujša gospodarska škoda, z odlogom ali obročnim plačilom davka pa bo škodo lahko preprečil.

  • Obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem (največ 24 mesečnih obrokov, oziroma 24 mesečni odlog plačila

Tu se kriterijev za nastanek hujše gospodarske škode ne ugotavlja, predložiti pa bo potrebno ustrezen instrument zavarovanja ali dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.

  • Obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave (največ 60 mesečnih obrokov)

Slednje velja le za srednja in velika podjetja, kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode pa se ne ugotavljajo. Predložiti je potrebno pravnomočni sklep o potrjenem sporazumu o finančnem prestrukturiranju ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi.

  • Zahteva za spremembo višine mesečnega ali trimesečnega obroka akontacije davka zaradi znižanja davčne osnove v tekočem letu glede na preteklo obdobje, zaradi nižjega pričakovanega poslovnega rezultata tekočega leta

Takšno zahtevo se predloži kot vlogo preko eDavkov, priložiti pa se mora še davčni obračun za tekoče obdobje od vložitve vloge, v katerem se izkaže dejanske prihodke in odhodke do oddaje vloge ter poda se oceno višine davčne osnove za tekoče leto, kateri je potrebno predložiti tudi opis konkretnih razlogov za takšno predvideno znižanje davčne osnove.

Prav tako je potrebno predložiti tudi podatke, ki dokazujejo, da bo davčna osnova za tekoče obdobje nižja, kot je bila v preteklem letu, npr. podatke o preklicanih ali zmanjšanih naročilih, konkretne podatke o zmanjšanju rezervacij nočitev v primerljivem obdobju ipd.

Delavci, ki morajo ostati doma zaradi varstva otroka

Ostotnost delavca z dela je lahko upravičena v izjemnih primerih, zaradi nastanka višje sile. Gre za dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu ne izogniti ali ga odvrniti. Delavcem, ki bi v teh dneh zaradi zaprtja šol in vrtcev morali ostati doma zaradi varstva otroka, pripada nadomestilo za takšno odsotnost z dela. Eden od staršev je v primeru upravičene odsotnosti z dela zaradi varstva otroka upravičen do nadomestila v višini 50% plače, oziroma najmanj 70% minimalne plače. Ali je odsotnost z dela upravičena, se bo presojalo glede na okoliščine posameznega primera – možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen način, ali gre za otroka do vključno 5. razreda osnovne šole, možnost ustreznejše razporeditve delovnega časa.

Velja omeniti, da delavcu, ki mora ostati doma zaradi varstva otrok delodajalec ne more enostransko odrediti letnega dopusta, saj se ta določi v dogovoru z delavcem.

Ali lahko delodajalec delavcu odredi izrabo dopusta?

Letni dopust

Pri določanju o času izrabe letnega dopusta mora delodajalec slediti določbam ZDR-1, ki zapovedujejo, da se letni dopust določi upoštevaje potreb delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter družinske obveznosti delavca. Prav tako se mora v zvezi s tem predhodno posvetovati z delavcem in upoštevati namen in cilj letnega dopusta. Ali delodajalec lahko odredi letni dopust zaradi izpada dela, torej tudi v času ko so izpolnjeni razlogi za odreditev začasnega čakanja na delo, oziroma odrejene karantene? V dogovoru z delavcem je to sicer mogoče, enostransko pa mu izrabe letnega dopusta ne sme odrediti.

Kolektivni dopust

Delodajalec lahko zaradi uresničitve potreb delovnega procesa odredi kolektivni dopust. V tem primeru je pomembno, da ne omejuje pravice delavca do letnega dopusta in njegovih potreb po počitku. Delodajalec je dolžan delavca tudi pisno obvestiti o letnem razporedu delovnega časa, kamor je zajet tudi koletivni dopust, v primeru da ga načrtuje. Delodajalec bo torej načrtovanje morebitnega kolektivnega dopusta običajno umestil v čas, ki je v njegovem interesu, je pa bistveno, da delavcu pri tem omogoči tudi izrabo letnega dopusta, na način, kot je topredvideno z delovnopravno zakonodajo.

Izredni dopust

Delovnopravna zakonodaja ne ureja izrednega (neplačanega) dopusta. Izredni dopust predstavlja odsotnost z dela zaradi interesa delavca, zato ga delodajalec ne more enostransko odrediti iz razlogov, ki so na strani delovnega procesa.

Večje negativne posledice utrpel tudi turizem

Ni dvoma, da bodo precejšnje negativne posledice epidemije koronavirusa občutili tudi slovenski turistični delavci. Z  zapiranjem hotelov, restavracij, kavarn, pa s prepovedjo javnega potniškega prometa in zaprtjem letališča Jožefa Pučnika bo škoda ogromna. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so skupaj s Slovensko turistično organizacijo (STO) pripravili naslednje ukrepe, s katerimi bodo omilili negativne učinke krizne situacije:

  • Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo predlagalo vodilnim destinacijam, prejemnicam sredstev na osnovi javnega razpisa za dvig kompetenc, izvedbo usposabljanja s področja kriznega managementa in usposabljanja, ki bodo prispevala k lažjem okrevanju turizma pri nas,
  • objavljena je bila sprememba dveh javnih razpisov – za sofinanciranje v v podporo promocijskih aktivnosti slovenskih turističnih podjetij in vodilnih destinacij z dodatno možnostjo izvedbe aktivnosti tudi na domačem trgu. Skupna vrednost razpisov znaša 2 milijona evrov,
  • STO je za dodatnih 70.000 EUR povečala sredstva za promocijo STO za slovenske turistične agencije/organizatorje potovanj (skupno je sedaj na voljo 200.000 EUR),
  • Predstavništva STO v tujini svoje aktivnosti redno prilagajajo dani situaciji, prav tako prilagajajo predstavitve na tujih trgih (izvedba dogodkov v kasnejših terminih),
  • Pri STO so prilagodili tudi dinamiko globalne digitalne kampanje (intenziteta oglaševanja bo v drugi polovici leta),
  • Uvajajo se druge oblike sodelovanja z organizatorji potovanj in turističnimi agencijami (webinarji, dodatne aktivnosti pospeševanja prodaje),
  • Načrtovana je dodatna izvedba aktivnosti promocije na domačem trgu,
  • STO bo okrepila razvojno-izobraževalne aktivnosti s ciljem čim večje učinkovitosti promocijskih in razvojnih aktivnosti v obdobju okrevanja v turizmu (npr. Akademija za trženje v turizmu),
  • STO nadaljuje s projekti povečanja dodane vrednosti v slovenskem turizmu (Zelena shema slovenskega turizma, Slovenia Unique Experiences oz. 5-zvezdična doživetja, pozivi Sejalec in Snovalec),
  • V teku je analiza o vplivih koronavirusa na promet in načrtih za prilagoditev promocije.
Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Pravno svetovanje prek e-maila ali video klica

Pravno svetovanje prek e-maila ali video klica

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. V MP sta vam v vsakem trenutku na voljo dva pravnika.

V času karantene bodo vsa svetovanja izvedena bodisi prek e-maila ali video klica.

Preberite več >>

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu! (nov termin)

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu! (nov termin)

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.

Preberite več >>

SIO delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja – vsa mesta so zapolnjena!

SIO delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja – vsa mesta so zapolnjena!

Je vaš posel v vzponu in boste zaposlovali? Morda vaše podjetje že sedaj sestavlja številčna ekipa in se zavedate, da ste s kadrovskimi evidencami nekoliko odlašali? Poleg tega se vam glede poslovanja vašega podjetja še vedno porajajo vprašanja glede pogodb, kako varovati poslovne skrivnosti ali kako odpovedati delovno razmerje? Pred vami je izobraževanje, kjer izveste odgovore ravno na takšna in podobna vprašanja! Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>


FURS razjasnjuje dileme v zvezi z novimi davčnimi ukrepi proti koronavirusu

FURS razjasnjuje dileme v zvezi z novimi davčnimi ukrepi proti koronavirusu

V tokratnem prispevku povzemamo odgovore FURSa, podane na najpogosteje zastavljena vprašanja v zvezi s prvim paketom davčnih ukrepov, ki jih za pomoč gospodarstvu in prebivalcem uvaja nov interventni zakon.   Preberite več >>

Koronavirus: roki v sodnih in upravnih zadevah stojijo!

Koronavirus: roki v sodnih in upravnih zadevah stojijo!

Z dnem 29.3.2020 je v veljavo stopil Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ), ki vpeljuje začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi, drugimi javnopravnimi zadevami in zadevami na področju izvrševanja kazenskih sankcij, s katerim se začasno prekinja tek rokov v nenujnih zadevah. Preberite več >>

BREXIT – kako bo vplival na mojo znamko EU?

BREXIT – kako bo vplival na mojo znamko EU?

Velika Britanija je s 1.2.2020 izstopila iz EU, kar pomeni, da je od tega dne smatrana kot tretja država (nečlanica EU). Po dogovoru trenutno od 1.2. do 31.12.2020 sicer velja prehodno obdobje, kar pomeni, da v tem času evropsko pravo še vedno velja in se uporablja tudi na britanskem ozemlju. Spremembe in prilagoditve na izstop se torej obetajo na večini področij, prav tako tudi na področju industrijske lastnine. Preberite več >>

Do bolniškega lista po novem kar elektronsko!

Do bolniškega lista po novem kar elektronsko!

S februarjem 2020 se uvaja obvezna uporaba elektronskega bolniškega lista (eBOL), ki predstavlja pomembno novost za delodajalce in njihove zaposlene. Od 1.2.2020 zaposlenim namreč več ne bo potrebno dostavljati bolniškega lista v papirni obliki, saj bo vzpostavljena obveznost prevzemanja elektronskih bolniških listov. Preberite več >>

Če stanovanje oddajate prek Airbnb-ja ali Bookinga, ste zavezanec za DDV!

Če stanovanje oddajate prek Airbnb-ja ali Bookinga, ste zavezanec za DDV!

Če stanovanje oddajate prek Airbnb-ja, Bookinga ali druge tuje platforme, se morate identificirati za namene DDV. FURS bo v začetku leta 2020 izvajal poostrene nadzore na tem področju in kaznoval tiste, ki tega do takrat ne bodo uredili. Preberite več >>

Register dejanskih lastnikov: FURS že izvaja strog nadzor

Register dejanskih lastnikov: FURS že izvaja strog nadzor

Vpis v Register dejanskih lastnikov je obvezen že od 19.1.2018, v zadnjem času pa je FURS pospešeno pričel z izvajanjem nadzora nad izvajanjem zakonskih določb in izdajanjem plačilnih nalogov pravnim osebam, ki svoje obveznosti niso izpolnile. Preberite več >>

Oznake: , , ,
Iskanje
SPIRIT logo
MGRT logo
EU logo

Aktivnosti Zavoda mladi podjetnik, so.p., v okviru operacije “SIO-MP-2020-2022” sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 3 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast.

↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

!PRESTAVLJENO NA 8. 5. 2020! Konferenca: Trendi digitalnega marketinga 2020

08.05.2020 od 14:30 do 19:30
!PRESTAVLJENO NA 8. 5. 2020! Konferenca: Trendi digitalnega marketinga 2020

KONFERENCO ZARADI RAZMER VEZANIH NA KORONAVIRUS PRESTAVLJAMO!!! Že tretjič zapored vas v začetku leta vabimo na konferenco, ki vam bo s pomočjo najbolj uspešnih slovenskih spletnih oglaševalcev ter njihovih številnih primerov dobre prakse ponudila ideje in nasvete za spopad s konkurenco na spletu v letu 2020. Pridružite se nam na konferenci Trendi digitalnega marketinga 2020 in spoznajte napredne tehnike in uporabne trike s ključnih področij digitalnega marketinga - od spletne analitike in družabnih omrežij do mobilnega marketinga, optimizacije prodajnega lijaka ter izboljšanja uporabniške izkušnje. Če iščete napredno znanje o tem, kako na spletu prodati več, te konference ne smete zamuditi.
Preberite več >>

Vse za podjetje