Strategija temelji na petih pobudah. Prizadeva si za izboljšanje podpornega okolja, privabljanje globalnih talentov in razvoj trga tveganega kapitala. Vključuje tudi uvedbo opcijskega nagrajevanja ter poenostavitev ustanavljanja in upravljanja podjetij z vitko delniško družbo.
“Ključno je, da se spremembe začnejo hitro uresničevati”
“Slovenski startup forum je pokazal visoko podporo strategiji, ki je usmerjena v to, da Slovenija postane eden boljših evropskih startup ekosistemov,” je ob tem dejal državni sekretar MGTŠ Matevž Frangež. “Ključno pa je, da se spremembe začnejo hitro uresničevati.”
Podobno je poudarila tudi Tatjana Zabasu Mikuž, direktorica sklada South Central Ventures. “Slovenska startup strategija dobro povzema ključne izzive in po moji oceni tudi izpostavlja prave strateške pobude. Nujno pa je, da se tiste spremembe, ki so identificirane, tudi dejansko začnejo dogajati. Za to je nujno razumevanje in sodelovanje vseh resorjev, se pravi ministrstev za gospodarstvo, finance, delo, saj parcialne rešitve ne morejo dati želenih rezultatov. Upam, da lahko recimo Startup forum prispeva k temu, da strategijo čimprej tudi začnemo izvajati,” je dodala.
Kot omenjeno, Slovenija danes dosega 24 odstotkov standardov privlačnih startup okolij, kar jo tudi postavlja na zadnje mesto v Evrospki uniji. Cilj je, da se ta odstotek dvigne na 69. Ministrstvo pri tem opozarja, so rešitve za bolj privlačno okolje znane, sedaj pa je na vrsti realizacija.

Vir slike: Živa Ogrin, Ministrstvo za gospodarstvo
“Vesel sem, da je bilo na forumu iz vseh strani slišati enoten cilj povečanja števila globalnih visokotehnoloških podjetij, ki delujejo v Sloveniji,” je v uvodni debati izpostavil Gregor Rebolj iz Silicon Gardens in Slovenskega tehnološkega foruma. “Želim si, da bi vlada upoštevala naše predloge in s primerno konkurenčno razbremenitvijo plač tudi pokazala, da si res želi take visoko kvalificirane in skrajno mobilne kadre zadržati ali privabiti nazaj v Slovenijo. Zadnji ukrep, posebne osebne olajšave za nove rezidente, je že rezultat našega sodelovanja.”
Za napredek se morajo iniciativi pridružiti tudi ostala ministrstva
Na uvodnem panelu z naslovom Ocena potenciala slovenskega startup sektorja so o ambicioznosti ciljev Slovenske startup strategije 2030 razpravljali Nikolina Prah, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Tatjana Zabasu Mikuž ter Matej Rus, vodja iniciative Start:up Slovenija. Tako panelisti kot tudi udeleženci dogodka so si bili enotni, da so zastavljeni cilji dovolj ambiciozni, da pa je potrebno povečati hitrost implementacije rešitev, v kolikor želimo nadoknaditi zaostanek za primerljivimi ekosistemi.
“Pred letom dni smo se dogovorili o pomembnih korakih za izboljšanje startup okolja v Sloveniji, a se ni zgodilo veliko,” je komentiral Vuk Lau, partner v Silicon Gardens in predsednik upravnega odbora Sekcije Startup in Scaleup podjetij pri GZS. “Spremembe, na katere smo upali, so se izkazale kot delne rešitve. To je bil moj največji strah – da bomo naredili določene poteze zgolj zato, da bomo lahko rekli, da smo jih naredili. Napredek ne bo mogoč, kljub podpori MGTŠ, če za tem ne bodo stala tudi ostala ministrstva, vključno s predsednikom vlade.”
Sogovorniki so poudarili tudi nujnost, da kontinuiteta in intenzivnost implementacije rešitev ter ukrepov ostaneta neodvisni od političnih mandatov. “V izhodiščih Slovenske startup strategije smo si zastavili ambiciozne cilje, katerim sledijo tudi ambiciozni ukrepi. Pri teh pa bo nujno potrebno aktivno sodelovanje vseh deležnikov, predvsem pa realizacija ukrepov, ki izhajajo iz petih strateških področij. Zastavljeni ukrepi predstavljajo smer, v katero želimo iti na področju startupov in ta smer mora ostati konstantna, ne glede na politične spremembe,” je poudaril Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in industrijo na MGTŠ.
“Vseh pet stebrov skupaj z ukrepi, predstavlja zaokroženo nadgradnjo slovenskega startup ekosistema in samo z dosledno in hkratno implementacijo vseh, bomo lahko naredili resen napredek v smeri izboljšanja konkurenčnosti slovenskih startupov.”
Katalog najboljših evropskih praks
Arthur Jordão, izvršni direktor ESNA, je zbranim na forumu predstavil standard (Startup Nation Standards), na podlagi katerega merijo privlačnost 24 evropskih držav. Gre za niz praks, ki so namenjene spodbujanju podjetništva v Evropski uniji in pospeševanju rasti zagonskih podjetij v inovativna mala in srednje velika podjetja, ki imajo vse pogoje za še večjo rast. Jordão je predstavil rezultate raziskave za leto 2024 ter prvič javno razkril spletni katalog najboljših praks evropskih startup ekosistemov.

Vir slike: Živa Ogrin, Ministrstvo za gospodarstvo
“Evropa je dom raznolikim startup ekosistemom, od katerih ima vsak svoje edinstvene izzive in prednosti. Ta katalog bo služil kot orodje za vlade in deležnike, saj ponuja praktične rešitve, ki so že bile izvedene v drugih državah za izboljšanje startup okolja. Od davčnih spodbud in programov financiranja do zadrževanja talentov in inovacijskih središč – verjamemo, da bodo te deljene izkušnje omogočile drugim državam, da jih posnemajo in nadgrajujejo,” je ob tem pojasnil.
Na pogovoru z naslovom Kje so izzivi in rešitve za doseganje najboljših startup standardov v Sloveniji? so bili predstavljeni ključni izzivi, s katerimi se Slovenija sooča pri implementaciji Slovenske startup strategije. V razpravi so sodelovali Jernej Salecl, Katja Božič, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, Vuk Lau, Gregor Rebolj ter Nina Dremelj iz Poslovnih angelov Slovenije in sklada VESNA.
“Danes v Sloveniji namenimo 41 evrov na prebivalca v razvoj startup podjetij. Najuspešnejše Evropske države kot so Estonija, namenijo 1.967 evrov na prebivalca. Da uspemo narediti preboj, potrebujemo dober, kvaliteten in predvsem komercialno učinkovit startup ekosistem, katerega cilj so investicijsko pripravljeni in zreli startupi. Posledično bodo za dobrimi startupi sledili tudi zasebni vlagatelji – poslovni angeli in skladi za spodbujanje rasti (tako imenovani skladi tveganega kapitala). Slovenija mora postati evropski sinonim za visokotehnološka startup podjetja, kjer bo ena od izvoznih vej tehnološke inovacije,” je svoje misli strnila Dremelj.