
Sartaj Anand bo eden od govornikov na letošnji konferenci Podim (Vir slike: osebni arhiv).
Anand namreč meni, da je možen vpliv na milijardo ljudi, torej 14 odstotkov celotnega prebivalstva v času njegovega življenja. Pomemben delež pri tem, pravi, imajo vplivneži, kot sta Elon Musk in Bill Gates, ki si prav tako prizadevata vplivati na ljudi. »Ko sem se odločil za ta življenjski cilj, sem se znašel ravno na točki v življenju, ko sem potreboval razlog, ki bi bil navdihujoč, drzen, tudi malce strašljiv. Razlog je moral biti vse to, saj želim tekom življenja loviti nekaj bolj materialnega in vsebinskega, kot je denar. Tudi če ne bi uspel v splošnem doseči svojega cilja, bom vseeno ponosen,« je za Mladi podjetnik povedal indijski podjetnik.
Monotonost in stabilnost mu nista ustrezali
S podjetništvom se je začel ukvarjati iz različnih razlogov. Delal je za več organizacij na različnih koncih sveta in ugotovil, da mu monotonost in stabilnost kot del tradicionalne izkušnje delovnega mesta enostavno ne ustrezata. »Želel sem igrati globljo in pomembnejšo vlogo. Menil sem, da moje sposobnosti niso izkoriščene v popolnosti. Takšno delo me ni izpopolnjevalo, poleg tega pa prihajam iz družine podjetnikov, zato sem čutil, da lahko zmorem več. Mislim, da je tudi okolje, v katerem sem odraščal, vplivalo na mojo odločitev, saj se nisem zavedal vseh tveganj.«
Kdo je na lanski konferenci Podim prejel naziv Startup leta? >>
Podjetniki so motivirani z zunanjimi uspehi, ne posvečajo pa se dovolj sebi
»Veliko potujem, delal sem v več kot 40 državah sveta,« zato je zdoma tudi po pol leta na leto. Čeprav je njegovo delo navdihujoče, pa pravi, da lahko takšen način življenja hitro postane utrujajoč in poln izzivov. »Mislim, da je večina podjetnikov motivirana z zunanjimi uspehi, ne posvečajo se dovolj svojemu zdravju in življenjskemu ravnotežju. V podobno past sem padel tudi sam, a sem zdaj začel s prioriteriziranjem, kaj lahko izboljša vsesplošno kakovost življenja in podaljša mojo podjetniško kariero.«
Dosegljiv praktično v vsakem časovnem pasu
Njegov delavnik traja od 14 do 16 ur na dan, saj njegove stranke prihajajo iz vseh koncev sveta, zato mora biti dosegljiv praktično v vsakem časovnem pasu. »Tipičen dan zame se začne okoli 10. ure zjutraj, sledijo vsaj trije ali štirje sestanki, ki jih opravim v živo ali prek telefona. Sledi projektno vodenje in delegiranje, kar mi omogoča, da se lahko osredotočim na najbolj pereče probleme in naše večje projekte.«
Prostovoljski projekt francoskega kemijskega giganta, Air Liquide Foundation, je po njegovem mnenju resnično spremenil življenja številnih. Kemijski gigant je namreč v Senegalu oblikoval program za boj proti otroški umrljivosti in zdravju mater. »To je bil projekt, za katerega sem bil osebno pristojen. Vložili smo veliko truda vanj, da je iniciativa ostala vitka, tako da je bilo kar največ sredstev dodeljenih ljudem, ki so jih najbolj potrebovali.«
Vpliv je po njegovem mnenju zgrajen iz dejanj, ki ustvarjajo zaznana ali začasna izboljšanja v kakovosti življenja nekega posameznika. V preteklosti je bil prepričan, da bo lahko na več milijonov ljudi vplival zgolj z zavestnim izborom dela prek mrež, kot sta TED in Ashoka in tako prispeval k večji udarnosti projektov v občutljivih geografskih regijah, kot so Savdska Arabija, Senegal, Maroko in Francija. »Ustvaril sem neprofitno in VC fundacijo Billion Strong za uskladitev vseh teh naporov,« in dodaja, da sta ga dva TED pogovora resnično ganila. Prvi ga je prisil, da je pogledal vase, drugi pa mu je pokazal svet, ki nas obdaja.
Bistvo posla mora biti empatija
Osrčje, bistvo vsakega posla mora biti po njegovem mnenju empatija, ki daje obenem tudi posebno težo današnji ekonomiji. Tudi sam je napredoval na tem področju, pravi, in razloži, kako je priznal, da morda za neko delo ni najboljša oseba in povabil znanca, za katerega je menil, da je ustreznejša oseba, kako je sredi noči prisluhnil govoru o osebni in poslovni nesigurnosti osebe, ki je takrat potrebovala zgolj in samo pogovor, kako je dovolil, da se naleze strasti drugega in se prepričal v to, da se poglobi v zadevo in osebo podpre povsem brezplačno, saj se ga je njegov namen dotaknil. »Prisluhniti stiskam tistim, ki so padli in biti ganjen do točke, da jih povprašaš, kako jim lahko pomagaš.«
Sočutje je bolj dovzetno za naše skrivne motive
Empatija mora biti osnovna podjetniška veščina, pravi, je prehodnik sočutja. A med njima obstajata dve temeljni razliki. Ko postanemo pozorni nanje, se lahko pripravimo, da ju prepoznamo in ju gojimo. »Empatija vedno obstaja in je globoko vkoreninjena v samozavedanje. Poziva nas k dejanju, pomoči ostalim, brez da bi v zameno kaj pričakovali. Sočutje pa je po drugi strani bolj dovzetno za naše skrite motive,« pojasnjuje Anand.