Po mračnem obdobju bitke z depresijo in bankrotom se Minor vrača z željo po povzročanju težav bančnemu sistemu. (Vir slike: TheNextWeb)
Poleg omenjenih dosežkov je kot ustanovitelj ali investitor sodeloval pri zagonu številnih podjetij. Po mračnem obdobju bitke z depresijo in bankrotom se zdaj vrača z željo po povzročanju težav bančnemu sistemu. Za poslovneža, ki je svojo poklicno pot začel kot bančnik, to pomeni svojevrstno vrnitev k začetkom.
Sanjarjenje o spreminjanju sveta
Po zaključku srednje šole je Minor, ki je bil rojen v zvezni državi Virginija v ZDA, sanjaril o tem, kako bi v sodelovanju z organizacijami, kot je Mednarodni denarni sklad, pomagal državam v razvoju pri izgradnji infrastrukture. Ta želja ga je gnala k študiju antropologije in arabščine (kot pravi sam, »je bil v 80. letih arabski svet zelo premožen«), nato pa k zaposlitvi v svetu korporativnih financ. Služba pri podjetju Merrill Lynch na Wall Streetu je zanj predstavljala zadnji korak na poti k zastavljenemu cilju; vendar so se prav tam njegovi načrti spremenili.
»Lahko rečem le, da sem bil zelo razočaran nad investicijskim bančništvom. Prav nič ni bilo podobno mojim predstavam in pričakovanjem,« pravi Minor, »zato sem se takoj osredotočil na drugo področje svojega zanimanja: računalnike.«
Tako se je začelo njegovo udejstvovanje na področju tehnologije. Že v času študija pa je Minorjevo delovanje kazalo zametke njegove poklicne poti v prihodnosti, saj je ustanovil podjetje z imenom Rental Network.
»Na različne konce mesta sem postavil tri računalnike, na katere sem naložil zbirko podatkov o prostih stanovanjih. Tako je lahko stranka šla na primer v knjigarno in glede na velikost stanovanja, lokacijo in najemnino našla razpoložljiva prosta stanovanja, ki so ustrezala izbranim kriterijem.«
V 80. letih računalniki seveda še niso bili povezani z internetom, zato je moral Minor zbirko podatkov vsak teden ročno posodabljati. Minor se je sicer zavedal, da bi s pomočjo omrežne tehnologije, ki se je razvijala v tistem času, lahko nadgradil svoje delovanje, vendar je bil postavljen pred težko odločitev: »Moral sem se odločiti med odhodom v Boston, kjer bi moje podjetje lahko pomagalo študentom, in službo v podjetju Merrill Lynch.«
Čeprav se je po zaposlitvi trudil, da bi podjetje Rental Network uspešno delovalo še naprej, to žal ni bilo mogoče, saj se je moral osredotočiti na svojo kariero na Wall Streetu.
Mladi mož po imenu Jeff Bezos
Ko se je nehal ukvarjati z investicijskim bančništvom, se je Minor vrnil k tehnologiji, najprej z zgodnjim sistemom za hipertekst: »Uporabil sem orodje Asymetrix ToolBook, ki ga je razvil (soustanovitelj Microsofta) Paul Allen, in ga uporabil za razvoj enakovrednega sistema za osebne računalnike, kot je bil HyperCard za računalnike Mac.«
Ko se je ta projekt v začetku 90. let približeval zaključku, je Minor spoznal Jeffa Bezosa, ki je bil takrat bolj znan na Wall Streetu kot pa v svetu prodaje in tehnologije, ki ju je popolnoma spremenil nekaj let pozneje, ko je ustanovil podjetje Amazon.
»Postala sva partnerja, da bi zagnala nekaj, kar sva imenovala Worldwatch,« pravi Minor. »Platformo bi sestavljalo šest različnih virov novic, ki bi bile analizirane in sortirane na podlagi vsebine. Različna podjetja in bankirji bi tako prejeli samo novice, ki bi jih zanimale. Bloomberg to danes počne brez napora, zato takšnega orodja ne potrebujemo več; v tistem času pa se je nekaj podjetij ukvarjalo z razvojem take plaforme za pošiljanje prilagojenih časopisov po faksu ali celo po elektronski pošti.«
»Podjetje Merrill Lynch naj bi v projekt investiralo 750 tisoč dolarjev, vendar so v tistem času izgubili veliko denarja, zato so svoje sodelovanje odpovedali. Z Jeffom sva se odločila, da bova poskusila zbrati denar za razvoj svoje ideje, vendar sva kmalu ugotovila, da nama ne bo uspelo. Najini poslovni poti sta se razšli. Ta neuspeh me je strl.«
Ustanavljanje podjetja CNET
Kljub neuspehu se je Minor pobral in ustanovil novo zagonsko podjetje, ki je združevalo tehnologijo in objavljanje novic. CNET je zagledal luč sveta leta 1993. Danes ga večinoma poznamo kot spletno stran z novicami in ocenami s področja tehnologije, vendar je bil v preteklosti platforma za različne izdelke in storitve, namenjene tako javnosti kot tudi razvijalcem.
»Približno štiri leta smo razvijali storitve, ki sem jih želel uporabljati že od nekdaj, zato je bilo vse zelo organsko. CNET je bil skupek nekaterih mojih sposobnosti in strasti, ki sem jih gojil do tehnološke industrije,« pravi Minor.
»Imel sem izkušnje s spletnim obljavljanjem, hkrati pa sem bil nor na tehnologijo. To imam rad, tako da sem na internetu dejansko ustanovil podjetje, kakršnega sem hotel … Oblikoval sem izdelek zase. Vse, kar sem razvil, sem si dejansko želel kot stranka, uporabnik, zato je bilo zame delo preprosto.«
Leta 1999 je CNET objavil prvi spletni uredniški in novinarski kodeks, etične smernice, ki so ločevale oglasne objave od novinarskih prispevkov. Takšna ločitev je bila v svetu tiskanih medijev prisotna že dolgo, splet pa se je še razvijal in je postal pozoren na to problematiko, ko ga je začelo uporabljati vedno več ljudi.
Odraščanje
Splet ni bil edini medij, ki je moral odrasti; spremeniti se je moral tudi odnos tradicionalnih medijev.
»V tistem času se je internet kot medij šele razvijal. To je bil najbolj razburljiv in zanimiv del mojega življenja, saj sem se boril za verodostojnost novega medija, ki ga je večina ljudi zavračala,« pravi Minor. »V časopisu Wall Street Journal so objavljali naše zgodbe, vendar niso navedli svojega vira. Trudili smo se, da bi bil internet širše prepoznan kot verodostojen vir vsebin.«
CNET je deloval tudi kot inkubator za druga podjetja. Pred osamosvojitvijo sta pod njegovim okriljem delovala Snap.com (spletni iskalnik) in BuyDirect.com (e-trgovina). Snap se je združil s podjetjem NBC, ki je bilo lastnik 60 odstotkov skupnega podjetja, Minor pa je bil njegov direktor. Snap je nekaj časa beležil celo več obiskov kot CNET, vendar je kasneje propadel. Podjetje BuyDirect pa je leta 1998 za 130 milijonov dolarjev kupilo podjetje beyond.com, ki se je prav tako ukvarjalo s spletno prodajo.
Podjetje CNET je leta 1998 postalo donosno, Minor pa ga je februarja 2000 zapustil. S tem, kar je ustvaril, je zadovoljen: »Bili smo na lestvici NASDAQ-100. Naš zadržani dobiček je znašal 367 milijonov dolarjev, poleg tega pa smo imeli še 1,1 milijarde dolarjev neiztrženega dobička iz podjetja Vignette. Za razliko od vseh ostalih je bilo naše podjetje izjemno dobičkonosno. V tistem času smo iz leta v leto rasli za 130 odstotkov. Dosegel sem vse, kar sem si kdajkoli predstavljal, in še več.«
Minor pa je že vedel, s čim se bo ukvarjal v prihodnje.
Neustavljiva sila
»Bil sem soustanovitelj in drugi največji delničar podjetja Salesforce. Leta 1999 sem v podjetje vložil 19,5 milijona dolarjev. Marc Benioff ni bil direktor podjetja še približno dve leti in pol. V tistem času je bil direktor podjetja John Dillon. CNET sem zapustil, da bi pomagal razviti Salesforce.«
Po sodelovanju v podjetju Salesforce se je Minor za nekaj let umaknil iz aktivnega poslovnega življenja. Vrnil se je julija 2003, da bi »rešil« podjetje GrandCentral, v katerega je vložil denar: »Živel sem v Virginiji, upravni odbor pa me je prosil, naj se preselim nazaj v San Francisco in prevzamem podjetje. Nihče, niti jaz, ni bil več pripravljen vlagati v podjetje, če se njegovo vodstvo ne bi zamenjalo. Družinsko hišo v San Franciscu smo takrat že prodajali, otroci pa so bili prepričani, da bomo ostali v Virginiji. Ko sem prišel, je bilo stanje zelo slabo. V podjetju je bilo zaposlenih 35 ljudi, ki so bili med seboj sprti. Zelo hitro sem število zaposlenih zmanjšal na osem. To je bila grozna izkušnja, zaradi katere sem si obljubil, da nikoli več ne bom prevzel podjetja v tako slabem stanju.«
Vir: TheNextWeb
