Novosti, ki jih prinaša sprememba Zakona o gospodarskih družbah

Cilj zakona je, po navedbah Vlade, odpraviti nejasnosti in težave pri registraciji gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se pojavile po odločbi Ustavnega sodišča 25. 4. 2013 (ki je razveljavilo dosedanje določbe o tem, da ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora družbe ne more biti, kdor je član poslovodstva ali organa nadzora velike, srednje oziroma majhne družbe, nad katero je bil začet eden izmed postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja), pohitriti postopke registracije gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, omejiti ustanavljanje družb in samostojnih podjetnikov s strani poslovno nepoštenih fizičnih in pravnih oseb na bolj učinkovit način, razbremeniti registrske organe in upravljavce evidenc in povečati stopnjo zaupanja v poslovna razmerja in pravni promet.

Omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika

Ustanovitelj, družbenik in podjetnik po noveli ZGD-1H (10.a člen) ne more biti oseba:

1. ki je bila v Sloveniji pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Omejitev se nanaša samo na kazniva dejanja, ki so jih obravnavala sodišča v Sloveniji in v zvezi z njimi izdala obsodilne sodne odločbe.

2. ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek. Takšna seznama na svojih spletnih straneh mesečno objavljata Generalni davčni urad in Generalni carinski urad.

3. ki je z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek. Za namen priprave seznama davčni organ posreduje seznam davčnih neplačnikov AJPES, ki na podlagi podatkov, ki se vodijo v Poslovnem registru Slovenije, in podatkov, ki se vodijo v Centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, pripravi podatke o fizičnih osebah, ki so posredno ali neposredno imetniki deležev ali delnic.

Preverjanje zgoraj določenih omejitev iz 2. in 3. točke se bo v prihodnosti avtomatično izvajala na spletnem portalu sistema e-VEM, na podlagi neposredne elektronske izmenjave podatkov med Poslovnim registrom Slovenije, Davčno upravo Republike Slovenije in sistemom e-VEM, pred oddajo vloge za vpis v sodni register ali Poslovni register Slovenije. Tak avtomatizem bo tehnično urejen v 4 mesecih po uveljavitvi zakona, torej do 9. februarja 2014, takrat pa se bodo zgoraj opisane določbe začele izvrševati tudi v praksi. V primeru, da bodo podani razlogi za omejitev, bo sistem e-VEM onemogočil oddajo vloge za vpis v sodni register ali Poslovni register Slovenije. Takšna omejitev po novi ureditvi velja do plačila zapadlih davčnih obveznosti iz prejšnjih poslovanj.

Registrski organi pa morajo že sedaj po uradni dolžnosti z neposrednim dostopom do kazenske evidence preveriti, ali za vpis v sodni register ali v Poslovni register Slovenije obstaja omejitev iz 1. točke. Zakon določa, da takšna omejitev preneha po petih letih od pravnomočne sodbe oziroma njenega izbrisa iz kazenske evidence.

Registrski organ lahko v nadaljevanju postopka, pred dokončno odločitvijo, s katero dovoli oziroma zavrne vpis, predlagatelja pozove, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, oziroma o resničnosti podatkov iz uradnih evidenc, s pomočjo katerih lahko razjasni dejansko stanje.

Zaostritev pogojev za vpis poslovnega naslova gospodarske družbe ali podjetnika

Z namenom preprečevanja zlorab vpisa poslovnega naslova ene ali več gospodarskih družb oziroma samostojnih podjetnikov na naslovu brez dovoljenja ali vednosti lastnika objekta, se subjektu vpisa ob prijavi za vpis v register po novem naloži, da ob prijavi vpisa priloži overjeno izjavo lastnika objekta, s katero dovoljuje poslovanje samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe na tem naslovu. Overjeno izjavo bo potrebno predložiti le v primeru, ko subjekt vpisa ne bo sam lastnik objekta. Kršitev te določbe bo pomenila prekršek, ki se kaznuje z globo od 600 do 1600 evrov. Izvajanje določb glede poslovnega naslova bosta nadzirala AJPES za podjetnike in ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, za gospodarske družbe.

S predlagano spremembo je potrebno namesto izjave o poravnanih dospelih obveznostih iz prejšnjih poslovanj (ki je sedaj predmet urejanja v 10.a členu) prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije priložiti bodisi izjavo, da je podjetnik lastnik nepremičnine na naslovu sedeža bodisi overjeno izjavo lastnika nepremičnine, ki je druga oseba, da dovoljuje poslovanje na tem naslovu, kjer bo imel bodoči podjetnik svoj sedež oziroma poslovni naslov. Izjava oziroma dovoljenje mora zaradi preverjanja podatkov vsebovati tudi identifikacijske podatke o nepremičnini, s katerimi je le-ta vpisana v zemljiško knjigo. Z neposrednim dostopom do podatkov v zemljiški knjigi (preko sistema e-VEM) bosta namreč registrska organa preverila, če je podpisani lastnik, ki je dal dovoljenje, res dejanski lastnik, oziroma je lastnik nepremičnine podjetnik sam. V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, mora podjetnik ob vpisu predložiti ustrezne listine, ki dokazujejo lastništvo. Če se ob preveritvi podatkov izkaže, da vlagatelj ni pridobil dovoljenja lastnika objekta, bo registrski organ vpis v register zavrnil. Omejitev ustanavljanja in spremembe naslova sedeža bo veljala do pridobitve ustreznega dovoljenja lastnika objekta. Zaradi verodostojnosti podanega dovoljenja se zahteva, da je podpis lastnika na dovoljenju overjen (bodisi na upravni enoti, pri notarju ali na točki e-VEM).

V primeru neresničnih podatkov o poslovnem naslovu bo lahko AJPES kot registrski organ za podjetnike začel postopek izbrisa podjetnika iz Poslovnega registra po uradni dolžnosti tudi na podlagi obvestila lastnika objekta.

Odvzem pooblastila oziroma upravičenja za vodenje poslov in odpoklic z mesta člana nadzornega organa – črtana določba

Predlog novele črta določbo, ki nalaga sodišču, da posameznikom, ki so bili člani poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, odvzame pooblastila oziroma opravičenje za vodenje poslov oziroma jih odpokliče z mesta člana organa nadzora v vseh drugih družbah, kjer opravljajo to funkcijo.

V strokovni javnosti se izpostavlja nedoločenost procesnih pravil takšnega postopka. Odprto je tudi vprašanje, kdo naj bi zastopal javni interes z vidika pritožbenega postopka, glede na to, da se bodo postopki vodili po uradni dolžnosti proti nasprotnemu udeležencu.

Vlada je v zahtevi za oceno ustavnosti izpostavila tudi nedorečenost izvajanja prepovedi biti ustanovitelj ali družbenik v primeru delniške družbe v praksi.

Omejitve pri odsvojitvi poslovnega deleža

Novela ZGD-1H zahteva od notarja, da pred sestavo notarskega zapisa o prenosu poslovnega deleža preveri, če so podani razlogi za omejitev pri pridobitelju poslovnega deleža iz zgoraj navedenih treh točk. Če notar ugotovi, da obstajajo takšni razlogi za omejitev, mora sestavo notarskega zapisa odkloniti. Pridobitelj poslovnega deleža mora notarju za namen ugotovitve neobstoja predložiti potrdilo iz kazenske evidence, ki ni starejše od 30 dni.

Predlagana sprememba omogoča, da preverjanje razlogov za omejitev prenosa poslovnega deleža po prvem odstavku 10.a člena predloga novele, izvede notar. V skladu z veljavnim členom se za prenos poslovnega deleža zahteva sklenitev pogodbe v obliki notarskega zapisa. Ker odsvojitev poslovnega deleža ter sprememba družbenika učinkuje že s samo sklenitvijo pogodbe o odsvojitvi deleža, je potrebno izpolnjevanje/neizpolnjevanje pogojev za vpis preveriti že pri sestavi notarske listine. Vpis v sodni register je namreč zgolj deklaratorne, ne pa tudi konstitutivne narave, kar pomeni, da sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega. Ker torej odsvojitev poslovnega deleža ter sprememba družbenika učinkuje že s samo sklenitvijo pogodbe o odsvojitvi deleža, je potrebno zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa obstoj razlogov iz prvega odstavka 10. a člena tega zakona preveriti že ob sestavi notarske listine.

Ker se v kazenski evidenci po pravu RS, EU in Sveta Evrope nahajajo občutljivi osebni podatki, notarju ni mogoče zagotoviti avtomatiziranega dostopa do podatkov iz nje, zato se predlagatelju nalaga obveznost, da iz uradne evidence priskrbi potrdilo o nekaznovanosti.

Viri:

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1; Uradni list RS št. 82-3035/2013),
• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1H) in
• http://www.mgrt.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//9465/