Ali elektronik zgolj zlaga čipe po navodilih?
V zadnjem času dnevno prihajajo novice, kako posamezniki in zagonska podjetja uspešno zbirajo sredstva, ki jim omogočajo razvoj in komercializacijo njihove ideje. Danes ima resnično vsak z dobro, inovativno idejo možnost za uspeh. Pri tem pa je poleg same ideje, potreb trga in dobro izdelane kampanje ključno seveda to, da se na koncu tak izdelek tudi uspešno razvije.
Bežen prelet spletnih kampanjskih portalov nam razkrije množico idej o raznih osebnih elektronskih napravicah, povezanih na mobilne telefone in v svetovni splet, ki nam lajšajo domača opravila in skrbijo za naše zdravje. Ni pa potrebno imeti prav ostrega očesa, da opaziš, da veliko snovalcev idej za temi kampanjami z všečnimi fotografijami prikriva, da napravica zaenkrat še živi le v njihovih glavah. Tehnično izvedljivost in grob razrez stroškov so sicer že premislili, a od renderjev do končnega izdelka je ponavadi še daleč.
Načrtovanje nove elektronske naprave zahteva celostni pristop. Najprej je potrebno dobro uskladiti specifikacije naprave, kjer skušamo vse podrediti končnemu uporabniku. Pri tem sta gotovo ravno oblika in izvedba ohišja tisti, ki narekujeta ostale sklope.
Oblikovalci tukaj hitro trčijo v meje, ki jih postavlja elektronika (velikost vezja, baterija, zaslon ipd.) in način uporabe (napajanje, odpornost na vodo, tresljaje, …). Oblikovalec mora nujno sodelovati z elektronikom in tehnologom, saj vsi natančno poznajo prednosti in meje področij, ki jih obvladajo. Oblikovalec skrbi za tržno vrednost in uporabnost, elektronik za funkcionalnost in tehnolog za to, da se bo napravo lahko izdelovalo z razpoložljivo opremo in s predvidenimi stroški. Le usklajeno delo takšne ekipe lahko pripelje do dobrega izdelka.
Elektronika, ki danes predstavlja jedro vseh sodobnih napravic, doživlja nesluten razvoj. Če smo še pred desetimi leti srečevali močne mikroprocesorje zgolj v osebnih računalnikih, ima danes procesor s tako računsko močjo že pametna ročna ura. Še več, na spletu lahko enostavno pridemo do nešteto modulov, ki za nekaj evrov nudijo priklope raznih senzorjev, povezljivost z brezžičnimi omrežji v svet interneta stvari in seveda močan mikroprocesor. V teh časih izgleda, da ni težko biti elektronik. Med tehničnimi navdušenci prevladuje platforma Arduino, ki v obliki poceni razvojnih ploščic nudi izredno enostavno pot do želenega rezultata. Tukaj glavnino pripomore močna podpora skupnosti v obliki razširitev in raznovrstnih programskih rešitev. Razvijalcu tako ni več potrebno vedeti praktično ničesar o sami zgradbi vezja, mikroprocesorja, protokolih ali algoritmih. Enostavno lahko zloži potrebne elektronske module kot črne škatlice, jih poveže po priporočeni shemi in naloži ustrezno programsko kodo. Za končni rezultat moramo verjetno dodati ali spremeniti še par vrstic kode, kar pa je možno tudi brez predhodnega znanja programskega jezika tako, da malo pobrskamo po forumih in vprašamo daleč najbolj pametnega strica.
Vse našteto je posledica dejstev, da je za uspeh ključno hitro lansiranje izdelka na trg ob čim manjših stroških. Dodatno težavo predstavlja, da je, ob splošnem pomanjkanju inženirskega kadra, poglobljenega znanja elektronike še manj. Ravno to pa predstavlja past, v katero mnogokrat padejo navdušenci z idejami. Le redko se namreč zgodi, da lahko komercialno dobavljiv modul kar vgradimo v končno napravo, primerno za trg, tako da bo ustrezal njeni obliki in vsem drugim zahtevam. Razviti moramo elektroniko po meri, kjer pa se spopademo z izzivi, ki daleč presegajo nivo »Arduino navdušencev«. Pri načrtovanju elektronskega vezja si lahko pomagamo s priporočili proizvajalcev elektronskih komponent, a brez poglobljenega znanja elektronike hitro zaidemo v slepo ulico.
Klasičen primer pogostih napak je zagotavljanje skladnosti izdelka za trg. Doseganje skladnosti z veljavnimi standardi zajema različna področja, kot so varnost uporabe, vpliv elektromagnetnega sevanja in odpornost na motnje. Našteto je predpogoj za to, da na izdelek nalepimo znak CE in ga smemo dati na trgovske police. Skladnost izdelka pa v največji meri in z najnižjimi stroški uspemo zagotoviti že v zgodnjem procesu razvoja s skrbno izbiro komponent in pravilnim načrtovanjem. Žal v naglici ta vidik prepogosto zanemarjamo in ko v kasnejši fazi razvoja ali celo po produkciji naprave ugotovimo neskladja, zahtevajo popravki neprimerno dražje ukrepe ali celo ponoven razvoj. To pa je velikokrat pogubno ne samo za izdelek, ampak tudi za podjetje.
Izzivov, ki jih rešujejo elektroniki, je dandanes še vedno veliko in ostajajo tudi v bodoče. Znanje, ki je potrebno za njihovo reševanje, pa je velikokrat cenjeno šele takrat, ko pride do problemov in je potrebno gasiti požare. Tisti, ki se vseh teh pasti zavedajo že na začetku, bodo gotovo imeli večje možnosti za uspeh in pri tem jim lahko elektroniki prav gotovo pomagajo.
Članek je prispeval doc. dr. Marko Jankovec, partner v podjetju MULTILUX.
Povezano: Ali ste vedeli, da vašo elektronsko napravo poganja operacijski sistem Linux?
