Raziskava GEM – Kako zagreti za podjetništvo smo Slovenci?
Več kot polovica Slovencev meni, da je podjetništvo dobra izbira kariere (vir: Pixabay.com)
Tudi letošnja izdaja mednarodnega raziskovalnega projekta Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je postregla z rezultati za Slovenijo. V zbirki “Slovenski podjetniški observatorij” je izšla znanstvena monografija z naslovom “Rast poslovnih priložnosti: GEM Slovenija 2017”. Rezultate raziskave je v okviru mednarodne podjetniške konference PODIM v Mariboru predstavil raziskovalni tim Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru pod vodstvom prof. dr. Miroslava Rebernika.
Svetovna raziskava podjetništva GEM že skoraj dve desetletji proučuje tako širši družbeni kontekst dojemanja podjetništva kot tudi podjetnike posameznike in njihove značilnosti v podjetniškem procesu. Vanjo je bilo lani vključenih 54 gospodarstev po vsem svetu, ki predstavljajo 86 % svetovnega BDP-ja in 68 % svetovne populacije.
Polovica Slovencev prepričana v svoje podjetniške sposobnosti
Po rezultatih raziskave lahko sklepamo, da je v Sloveniji kar dobra polovica prebivalcev prepričanih, da imajo sposobnosti za podjetništvo. Tretjina prebivalstva zaznava poslovne priložnosti. Podjetniške namere v prihodnosti jih izkazuje le 17 odstotkov, še manj pa se jih odloči za podjetniško pot.
“Delež ljudi, ki zaznavajo poslovne priložnosti, v Sloveniji se v zadnjih letih povečuje,” poudarja prof.dr. Miroslav Rebernik (foto: Mitja Florjanc)“Čeprav se delež ljudi, ki zaznavajo poslovne priložnosti, v Sloveniji v zadnjih letih povečuje, pa je še zmeraj manjši kot v večini najbolj razvitih, inovacijskih držav, ter tudi v državah z razvitim podjetniškim ekosistemom in spodbudnejšo družbeno podporo podjetništvu,” je na predstavitvi raziskave pojasnil prof. dr. Rebernik.
Glavni poudarki raziskave GEM 2017 za Slovenijo:
- 73 odstotkov ljudi je prepričanih, da so v slovenski družbi uspešni podjetniki spoštovani,
- več kot polovica Slovencev meni, da je podjetništvo dobra izbira kariere,
- več kot 70 % ljudi meni, da je mogoče v medijih najti zgodbe o uspešnih novih podjetnikih,
- 34,6 odstotkov prebivalstva zaznava poslovne priložnosti, kar nas uvršča na prvo mesto med evropskimi državamim
- strah pred podjetniškim neuspehom zazanava 35 odstotkov Slovencev – v Evropi je ta delež 43 odstoten.
- 53 odstotkov Slovencev zatrjuje, da ima zadostne kompetence za podjetništvo, kar nas uvršča na prvo mesto med evropskimi državami.
Izguba podjetniškega potenciala
Indeks TEA kaže delež odraslega prebivalstva, ki je v procesu ustanavljanja podjetja ali že ima novo podjetje. Omenjeni indeks je v primerjavi z letom 2016 lani upadel iz 8 odstotkov na 7 odstotkov. Spremljanje posameznih faz v podjetniškem procesu kaže precejšnjo izgubo podjetniškega potenciala v Sloveniji. Prof. dr. Rebernik opozarja: “Ustaljenih podjetnikov, torej takih, ki imajo podjetje več kot tri in pol leta, je v Sloveniji 6,8 odstotkov, kar nas v evropskem merilu sicer uvršča na deseto mesto med 20 državami. Ta podjetja imajo drugačne značilnosti kot nova, saj že imajo razvite proizvode, trg in blagovne znamke ter ustaljene načine poslovanja. Posledično tudi potrebujejo drugačne podporne ukrepe kot nastajajoča in nova podjetja.”
Rezultati GEM raziskave za Slovenijo so bili predstavljeni v okviru konference PODIM (foto: Mitja Florjanc)Razmerje med spoloma ostaja slabše kot v Evropi
Pomembne značilnosti kaže tudi demografija slovenskih podjetnikov in podjetnic. Največ zgodnje podjetniške aktivnosti je v Sloveniji v starostni skupini med 25 in 34 leti. V tej starostni skupini je tudi največ nastajajočih in novih podjetnic. Razmerje med spoloma v Sloveniji ostaja precej slabše kot v Evropi. Na vsakih deset podjetnikov je v Sloveniji le 4,6 podjetnic, v Evropi pa šest. Precej bolj spodbuden je podatek, da se je v zadnjih dveh letih zgodnja podjetniška aktivnost povečala med starejšimi v starosti med 55 in 64 letom s 5,5 odstotkov na 7,4 odstotkov.
Prof. dr. Karin Širec izpostavlja: “V letu 2017 so najvišjo raven izobrazbe izkazovali nastajajoči in novi podjetniki. Skoraj 40 odstotkov jih je imelo višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo. Obenem je bilo med zgodnjimi podjetniki tudi več takšnih z dokončano poklicno izobrazbo. Ta skupina je pri vstopu v podjetniško aktivnost še posebej ranljiva, zato bi ji bilo treba nameniti ustrezno pozornost.”
Kdo kreira podjetništvu naklonjeno družbo?
Nad povprečjem EU so med dvanajstimi področji podjetniškega ekosistema, ki jih spremlja raziskava GEM, v letu 2017 ocenjena področja dinamika notranjega trga, dostop do fizične infrastrukture, prenos raziskav in razvoja, finančna podpora in podjetniško izobraževanje v osnovnih in srednjih šolah.
Prof. dr. Rebernik je na podlagi omenjenih rezultatov zaključil: “Postopno ustvarjanje podjetništvu naklonjene družbe v Sloveniji je še naprej naloga vladne politike, podpornih inštitucij za podjetništvo, podjetniškega izobraževanja in medijev, torej celotnega podjetniškega ekosistema.”
Kaj je Globalni podjetniški monitor – GEM?
Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je največji in najbolj razvit raziskovalni program za podjetništvo na svetu. Leta 1999 sta ga skupaj začela Babson College in London Business School, Slovenija pa se je raziskavi priključila leta 2002. GEM je enkraten predvsem zato, ker v nasprotju z drugimi podatkovnimi bazami, ki merijo značilnosti manjših in novih podjetij, proučuje obnašanje posameznikov v procesu nastajanja in vodenja podjetja. Proučuje zgodnje faze podjetniške aktivnosti, ustaljena podjetja in dejavnike, ki vplivajo na rojevanje novih podjetij in išče odgovore na vprašanja, kako podjetna je Slovenija, kam se na področju podjetništva umeščamo v svetovnem merilu ter kako bi podjetništvo lahko pospešili.
Nosilec slovenskega dela raziskave je Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, ki skupaj z raziskovalci nacionalnih timov drugih držav tudi aktivno soustvarja nadaljnji razvoj vsebine in metodologije raziskave. Slovenski raziskovalni tim sestavljajo prof. dr. Miroslav Rebernik (vodja), prof. dr. Polona Tominc, doc. dr. Katja Crnogaj, prof. dr. Karin Širec, prof. dr. Barbara Bradač Hojnik in mag. Matej Rus.