FURS je pričel z bolj aktivnim nadzorom nad vpisi pravnih subjektov v RDL. (Vir slike: Pixabay)
Tveganje pranja denarja in financiranja terorizma pomeni tveganje, da bo stranka izrabila finančni sistem za takšne aktivnosti, oziroma da bo za takšne aktivnosti posredno ali neposredno uporabila poslovno razmerje, transakcijo, produkt, storitev ali distribucijsko pot ob upoštevanju dejavnika geografskega tveganja (država ali geografsko območje).
Zakonodajalec je to področje uredil z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju ZPPDFT-1). Ta določa subjekte, ki so dolžni izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, pred sprejemanjem, oziroma pri njem, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju, oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij. Med zavezance spadajo npr. banke, hranilnice, plačilne institucije, pošta, borznoposredniške družbe, menjalnice, zastavljalnice. Zavezanci za izvajanje takšnih ukrepov so dolžni ugotoviti dejanskega lastnika svoje stranke, kot sestavni del pregleda stranke.
Pri izpolnjevanju nalog, h katerim jih zavezuje zakon, se zavezanci pri izvajanju ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma opirajo na Register dejanskih lastnikov (RDL). Ta predstavlja bazo podatkov, v kateri se zbirajo natančni in posodobljeni podatki o dejanskih lastnikih. Takšna zbirka zagotavlja transparentnost lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogoča zlorabe poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranja terorizma. Register zavezancem omogoča dostop do relevantnih podatkov za potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke. Ti podatki so pomembni tudi za delo organov odkrivanja in pregona, sodišč in nadzornih organov, za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Register vzdržuje in upravlja AJPES.
Dejanski lastnik je vedno fizična oseba
Zakon dejanskega lastnika definira kot vsako fizično osebo, ki je končni lastnik poslovnega subjekta ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje ali fizično osebo, v imenu katere se izvaja transakcija.
Dejanski lastnik gospodarskega subjekta je torej vsaka fizična oseba, ki:
- je posredno ali neposredno imetnik zadostnega poslovnega deleža, delnic, glasovalnih oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju gospodarskega subjekta (lastništvo več kot 25% poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana udeležba pri upravljanju pravne osebe ali lastništvo 25% in ene delnice) ali
- je posredno ali neposredno udeležena v kapitalu gospodarskega subjekta z zadostnim deležem (lastništvo več kot 25% poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana udeležba pri upravljanju pravne osebe ali lastništvo 25% in ene delnice) ali
- ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta.
Dejanski lastnik je prav tako tudi vsaka fizična oseba, ki gospodarskemu subjektu posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta pri odločanju o financiranju in poslovanju.
Kot dejanski lastnik društva, zavoda, politične stranke, sindikata, verske skupnosti ali drugega poslovnega subjekta, ki nima poslovnih deležev, se šteje vsaka fizična oseba, ki zastopa takšen subjekt.
Posredno lastništvo subjekta
Dejanski lastnik poslovnega subjekta je torej lahko le fizična oseba. V kolikor je lastnik poslovnega subjekta pravna oseba, gre za posredno lastništvo.
Pri ugotavljanju posrednega lastništva se smiselno uporablja kriterij lastništva več kot 25% poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana udeležba pri upravljanju pravne osebe ali lastništvo 25 odstotkov in ene delnice, ki ga ima v gospodarskem subjektu pravna oseba, ki je pod nadzorom ene ali več fizičnih oseb ali ene ali več pravnih oseb, ki so pod nadzorom ene ali več istih fizičnih oseb.
Kdo je zavezan za vpis v RDL?
Vpis v RDL je dolžnost vseh pravnih oseb, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije (razen spodaj navedenih izjem). To so torej vse gospodarske družbe, zadruge, društva, zasebni zavodi, ustanove, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, ipd. Poleg naštetih, pa so za vpis zavezani tudi tuji skladi, tuje ustanove ali podobni subjekti tujega prava, ki sprejemajo in upravljajo ali razdeljujejo premoženjska sredstva za določen namen in iz njihovega poslovanja nastanejo davčne obveznosti v Sloveniji.
Komu podatkov v RDL ni potrebno vpisati?
Zakonsko določenim subjektom pa vpisa v RDL ni potrebno opraviti. To so:
- Enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, kjer je edini družbenik hkrati edini zastopnik družbe;
- Neposredni in posredni proračunski uporabniki;
- Gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.
Podatkov o dejanskih lastnikih v RDL ni potrebno vpisati tudi s.p.-jem in drugim fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost (odvetniki, notarji, samozaposleni v kulturi, ipd.). V teh primerih se namreč šteje, da je dejanski lastnik prav fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti stranke.
Zavezanci za vpis so dolžni v register vpisati podatke o svojem dejanskem lastniku in njihove spremembe v roku osmih dni od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, oziroma v roku osmih dni od nastanka spremembe podatkov.
Kako do vpisa?
Vpis dejanskega lastnika v register opravi zastopnik pravne osebe ali od njega pooblaščena oseba. Postopek se opravi prek aplikacije za vpis podatkov o dejanskih lastnikih, ki je dostopna na spletni strani AJPESa. Za vpis mora zastopnik imeti uporabniški račun na portalu AJPES in kvalificirano potrdilo za elektronski podpis, ki je dodano v profil uporabnika. Če za vpis zastopnik pooblasti drugo fizično ali pravno osebo, mora ta biti za namen vnosa podatkov prijavljena kot uporabnik in imeti v sistemu dodano kvalificirano potrdilo za elektronski podpis.
Vnos podatkov predlagatelj izvede tako, da osebo v sistemu poišče z vnosom njenega imena, priimka in davčne številke. Tako se iz CRP ali davčnega registra samodejno prenesejo ostali podatki o dejanskem lastniku. Iz seznama načinov nadzora je nato potrebno izbrati še prevladujoči način nadzora dejanskega lastnika nad poslovnim subjektom. Pri tem je mogoče izbrati le eno obliko načina nadzora – pri vpisu dejanskega lastnika gospodarskega subjekta je mogoče izbrati med načini nadzora kot so: poslovni delež, lastništvo delnic, glasovalne in/ali druge pravice, obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev poslovnega subjekta, drug način nadzora, poslovodstvo. Vnos vseh podatkov o dejanskem lastniku predlagatelj nato potrdi in podatki dobijo status »čaka na vpis«.
Po vnosu podatkov o vseh dejanskih lastnikih predlagatelj izbere gumb »vpiši v register«. Podatke nato lahko še enkrat pregleda in popravi morebitne ugotovljene napake. Vpis podatkov v RDL predlagatelj potrdi z gumbom »potrdi vpis v register«. Postopek je s tem končan, sistem pa na elektronski naslov predlagatelja pošlje obvestilo o vpisu podatkov v RDL.
Spremembe podatkov
V primeru, ko pri subjektu pride do spremembe podatkov o dejanskem lastniku, mora predlagatelj vsako tako spremembo v RDL vpisati v 8 dneh od njenega nastanka. Podatkov o poslovnih subjektih in dejanskih lastnikih, ki se v RDL prevzemajo samodejno iz registrov CRP, PRS in davčnega registra, pa predlagatelj ne more spreminjati. Ti podatki se v RDL usklajujejo samodejno, enkrat dnevno.
Pri dejanskih lastnikih, ki imajo v RS svojo davčno številko, je mogoče spremeniti le način nadzora ter višino deleža. Ime, priimek, naslov, državljanstvo in datum rojstva dejanskega lastnika pa je mogoče spremeniti le, če gre za tujo osebo, ki v Sloveniji nima svoje davčne številke.
Dostop do podatkov preko spleta
Podatki o osebnem imenu, stalnem in začasnem bivališču, o višini lastniškega deleža ali obliki nadzora dejanskih lastnikov ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra so javni in brezplačno dostopni na spletni strani AJPESa. Namen javnosti podatkov je v zagotavljanju višje ravni pravne varnosti pri sklepanju poslovnih razmerij, varnosti pravnega prometa, integritete poslovnega okolja ter preglednosti poslovnih razmerij posameznikov s poslovnimi subjekti, ki delujejo v poslovnem okolju in pravnem prometu.
Osebe ali organizacije, ki izkažejo upravičen interes v zvezi s pranjem denarja, financiranjem terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji, imajo poleg pravice dostopa do podatkov iz prejšnjega odstavka tudi pravico dostopa do podatkov o datumu rojstva in državljanstvu dejanskih lastnikov.
Kazni za kršitelje so visoke
Kršiteljem je FURS v zadnjem času pospešeno pričel izrekati globe. Slednje se gibajo v višini od 6.000 do 60.000 evrov, če pravna oseba:
- ne ugotovi ali če ugotovi napačne podatke o svojem dejanskem lastniku ali lastnikih, ne vzpostavi in upravlja natančne evidence podatkov o svojih dejanskih lastnikih ali če je ne posodablja ob vsaki spremembi podatkov ali če podatkov o svojih dejanskih lastnikih ne hrani pet let od dneva prenehanja statusa dejanskega lastnika;
- ne posreduje brez odlašanja podatkov o svojih dejanskih lastnikih ali če posreduje napačne podatke na zahtevo zavezancev ali organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišč in nadzornih organov;
- ne vpiše v register podatkov o svojem dejanskem lastniku ter njihove spremembe ali če vpiše napačne podatke v roku osmih dni od njegovega vpisa v Poslovni register Slovenije ali od njegovega vpisa v davčni register, če ni vpisan v Poslovni register Slovenije, oziroma v roku osmih dni od nastanka spremembe podatkov.
Globo v višini 400 do 2.000 evrov pa se izreče tudi odgovorni osebi pravne osebe, ki stori prekršek.
VIRI:
