Prihaja čas, ko bomo lahko s pomočjo tehnologije svojo kožo spremenili v zaslon na dotik. (Vir slike: Pixabay)
Umetna elektronska koža (e-koža) bi lahko v prihodnosti omogočila prikazovanje vsebin, ki bi jih upravljali neposredno z možgani, na naših rokah. Raziskovalci razvijajo prožna, upogljiva in celo raztegljiva električna vezja, ki jih lahko uporabljamo neposredno prek kože. Takšna vezja bi lahko spremenila našo kožo v zaslon na dotik, hkrati pa bi lahko posameznikom, ki so utrpeli opekline ali imajo težave z živčnim sistemom, pomagala pri nadomeščanju zaznavanja zunanjih dražljajev.
Najpreprostejšo verzijo opisane tehnologije predstavlja nekakšna elektronska tetovaža. Leta 2004 so japonski in ameriški raziskovalci predstavili senzor za pritisk, izdelan iz predhodno raztegnjenih in stanjšanih silikonskih trakov, ki ga je bilo mogoče vsaditi v podlaket. Anorganski materiali, kot je silikon, so togi in neprožni, medtem ko je koža prožna in raztegljiva. Zato se strokovnjaki zdaj osredotočajo na elektronska vezja, izdelana iz organskih materialov (večinoma iz posebne plastike ali prevodnih oblik ogljika), ki bi lahko predstavljala osnovo e-kože.
E-koža je ponavadi sestavljena iz različnih elektronskih komponent – prožnih tranzistorjev, organskih svetil LED, senzorjev in organskih fotovoltaičnih (sončnih) celic –, ki so med seboj povezane z raztegljivimi oziroma prožnimi prevodnimi žicami. Takšne naprave so sestavljene iz izjemno tankih plasti materiala, ki so razpršene ali izparjene na prožno osnovo, s čimer nastane veliko (tudi do desetin kvadratnih centimetrov) elektronsko vezje v obliki nekakšne kože.
Razvoj tovrstne tehnologije v zadnjih letih sloni na robotiki in želji, da bi stroje opremili s sposobnostmi zaznavanja, podobnimi človeškim. Naprave iz elektronske kože, ki lahko zaznavajo približevanje objektov, merijo temperaturo in čutijo pritisk, pomagajo robotom pri delu, saj jim omogočajo, da se bolje zavedajo svoje okolice (in ljudi, ki bi jim bili lahko v napoto). Takšne naprave bi lahko pomagale tudi ljudem, če bi jih povezali s tehnologijo nosljivih pripomočkov, tako da bi na primer zaznavale škodljive gibe pri ukvarjanju s športom.
Rezultat predstavljene tehnologije so med drugim tudi upogljivi zasloni, medtem ko si vsaj eno podjetje prizadeva, da bi človeško kožo spremenilo v zaslon na dotik s pomočjo senzorjev in izjemno majhnih projektorjev.
Pojavljata pa se vprašanji, ali bomo v prihodnosti lahko vgradili tehnologijo kar v svoja telesa in kako razširjeno bo takšno početje. Organska elektronika zaenkrat še ni zanesljiva, prav tako pa njena zmogljivost še ni na visoki ravni.
Tako kot resnična koža se tudi e-koža namreč začne gubati. Tako sloji odstopijo drug od drugega, zato vezja nehajo delovati. Poleg tega se težave pojavljajo tudi zaradi kaotične organiziranosti atomov v organskih materialih v primerjavi z anorganskimi materiali, iz katerih so sestavljene tradicionalne elektronske naprave. To pomeni, da se elektroni v organskih materialih premikajo tisočkrat počasneje, zato naprave iz teh materialov delujejo izjemno počasi in ne prenašajo dobro vročine, ki jo proizvedejo vezja.
Biozdružljivost
Še eno veliko težavo predstavlja vprašanje, kako vdelati e-kožo v človeško telo, da ne bo povzročila zdravstvenih problemov in da bo hkrati lahko združljiva z živčnim sistemom. Organski materiali so tako kot naša telesa osnovani na ogljiku, zato so naprave iz njih do neke mere bolj združljive s telesom kot tradicionalne elektronske naprave, možnost njihove zavrnitve pa je manjša. Vendar so ogljikovi delci sposobni prehajanja med celicami v človeškem telesu, kar bi lahko povzročilo vnetja in neprijetne odzive imunskega sistema, ki bi po nekaterih nepreverjenih hipotezah lahko vodili celo do rasti tumorjev.
Znanstveniki so kljub predstavljenim oviram že nekajkrat uspešno povezali elektronske naprave s človeškim živčnim sistemom. Japonski raziskovalci razvijajo inovativen možganski vsadek iz prožne matrice, sestavljene iz tankih slojev tranzistorjev, ki jih je mogoče aktivirati z razmišljanjem. Tako invaziven pristop pa bi lahko vodil do nadaljnjih problemov, še posebej ko se bo začela faza testiranja tehnologije na ljudeh.
V naslednjih letih bodo verjetno prototipi naprav iz e-kože postajali vedno bolj priljubljeni, predvsem v obliki nosljivih telesnih senzorjev ali celo kot način pridobivanja energije iz gibanja telesa. Zapletenih vezij, ki so značilna za pametne telefone, pa v bližnji prihodnosti še ne pričakujemo.
Pri tem se postavlja še eno ključno vprašanje, s katerim se bomo morali soočiti v kratkem. Bi bili pripravljeni v svoje telo vsaditi elektronsko napravo in s tem dejansko postati kiborg?
Vir: Business Insider
