Skrite pasti verižne kompenzacije (Vir slike: Hubspot.com)
Za pobot mora biti ustrezna podlaga, trije pogoji morajo biti izpolnjeni. Obligacijski zakonik določa, da dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar upnik terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar in če sta obe zapadli. Gre za pogoj vzajemnosti, zapadlosti in istovrstnosti. Do pobota pride, ko ga ena stranka drugi enostransko izjavi. Zadostna je izjava ene stranke, potrebe po sklepanju pogodb o kompenzaciji ni.
Kdaj pride do prenehanja obveznosti?
Verižna kompenzacija mu je sicer podobna, a ji manjka eden od treh pogojev. To je pogoj vzajemnosti. Namreč, pri verižni kompenzaciji je vsak udeleženec v pravnem smislu samo z neposrednim predhodnikom in naslednikom v verigi. Do predhodnika je upnik, do naslednika pa dolžnik. Ko jo podpišejo vsi udeleženci, preneha terjatev in nastopijo obveznosti z verižno kompenzacijo. Do prenehanja obveznosti in terjatve v verižni kompenzaciji pa pride tako, da vsak udeleženec kot upnik svojega predhodnika slednjemu odpusti dolg.
Še ena past obstaja glede verižne kompenzacije, ki je mnogi poznajo: zanjo se ne uporabljajo pravila o neizpodbojnosti pobota, zato je izpodbojna.
Kaj je verižna kompenzacija?
Za razliko od enostavne kompenzacije, kjer imamo zgolj dva udeleženca, jih je v tej več. Veljavna pa je zgolj takrat, ko se z njo strinjajo vsi udeleženci in se veriga v celoti zaključi.
Večstranski dogovor za pobot obveznosti in terjatev in omogočajo učinkovit način unovčevanja terjatev. Podobno kot pri medsebojnih kompenzacijah se tudi tukaj zapirajo terjatve in obveznosti dveh ali več pravnih oseb.
Obveznost je poravnana na tisti datum, ki je določen v predlogu kompenzacije oziroma takrat, ko zadnji udeleženec podpiše kompenzacijo.
