Slovenska podjetja: kaj vpliva na vlaganje v raziskave in razvoj

Lani je skoraj polovica slovenskih podjetij za raziskave in razvoj namenila med 5 in 10 odstotki svojih prihodkov, je ugotovila anketa Deloitta. »Le 11 odstotkov anketirancev, ki vlagajo v raziskave in razvoj, vlaga več kot 10 odstotkov,« kar je po besedah Deloitta manj od povprečja vseh držav, ki so sodelovale v anketi. Kar 21 odstotkov srednjeevropskih podjetij, ki so sodelovala v anketi, jim namenja več kot 10 odstotkov. »To pomeni, da ima Slovenija glede na ostale države v regiji še vedno prostor za povečanje vlaganj v raziskave in razvoj,« menijo pri Deloittu, ki so k anketi povabili 10 držav, med njimi tudi Slovenijo.

Tuja podjetja bodo vložek še povečala

Odstotek vlaganja s strani slovenskih podjetij ostaja približno enak, je pa zato čutiti večjo ambicioznost pri drugih državah. Kar 57 odstotkov anketirancev v srednji Evropi je odgovorilo, da bodo vlaganja v raziskave in razvoj na dolgiv rok, to je od 3 do 5 let, povečali, pravi Andreja Škofič Klanjšček, partnerica v oddelku za davčno in pravno svetovanje. Prepričana je, da Slovenija pri tem ne bi smela zaostajati, »saj majhnost našega trga in omejeni resursi ne omogočajo masovne proizvodnje, ampak le tehnično zahtevnejšo proizvodnji manjših serij«.

Leta 2014 so po oceni statističnega urada največ finančnih sredstev za izvajanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti prispevale gospodarske družbe, in sicer 608,8 milijona evrov, kar predstavlja kar 68 odstotkov vseh raziskovalno-razvojnih sredstev.

Slovenska podjetja se premalo povezujejo

Polovica anketiranih v Sloveniji je potrdila, da pri izvajanju raziskovalnih projektov sodeluje s tretjimi osebami. Tudi na tem področju zaostajamo v primerjavi z drugimi državami, ki so sodelovale v anketi – tam je sodelovanja več. Kar 71 odstotkov anketiranih podjetij sodeluje z njimi. Najpogosteje sodelujejo z univerzami in raziskovalnimi inštituti, dodajajo pri Deloittu. »Na vprašanje, zakaj sodelujejo s tretjimi osebami, je večina vprašanih, kar 89 odstotkov, odgovorila, da zato, ker je to potrebno pri izvedbi raziskovalnih projektov.«

Škofič Klanjščkova je prepričana, da bi se morala podjetja še bolj povezati z univerzami in raziskovalnimi ustanovami, saj se tako »omogoča neposreden prenos znanja v prakso in snovanje novih novih idej, ki se materializirajo v proizvodih in storitvah, ki prinašajo višjo dodano vednost«. Dodaja, da Slovenija na tem področju zaostaja za državami srednje Evrope.

Kaj vpliva na višino vlaganj v raziskave in razvoj?

Dejavniki, ki najbolj vplivajo na višino vlaganj, so dostopnost različnih vrst ugodnosti in stabilnost regulativnega okolja. Vplivata pa tudi, podobno kot lani, razpoložljivost usposobljenih in izkušenih raziskovalcev ter stroški zanje. »Slednje je povezano tudi s poznavanjem področja olajšav za raziskave in razvoj. Raziskava namreč kaže, da slovenska podjetja precej bolje poznajo in tudi koristijo sistem davčnih olajšav za raziskave in razvoj kot pa sistem dotacij za raziskave in razvoj.

Najprej je treba vzpostaviti primerno okolje

»Da bi dosegli zastavljene cilje glede višine vlaganj v raziskave in razvoj, je potrebno najprej vzpostaviti ustrezno okolje za to,« je prepričana Škofič Klanjščkova. Zato bi se moralo gospodarstvu ponuditi spodbude, da bodo družbe motivirane vlagati v raziskave in razvoj, pri čemer ima veliko vlogo tudi visoka obdavčitev dela. »Tukaj se nadejamo ukrepov vlade, ki bodo delo razbremenili, pri čemer pa se ti ne smejo osredotočiti na razbremenitev nizko izobraženih kadrov, temveč na znižanje stroškov dela višje izobraževanih, predvsem mladih. Trenutno se zato soočamo z begom možganov: visoko izobraženih kadrov ne znamo zadržati, zaposliti in z njim dosegati višje stopnje gospodarske rasti, pri čemer se moramo zavedati, da smo tem kadrom izobrazbo že plačali. Vlaganja v raziskave in razvoj so ključnega pomena, saj ustvarjajo višjo dodano vrednost in povečujejo mednarodno konkurenčnost slovenskih podjetij,« je kritična.