Strokovnjak odgovarja: kaj je prokura in kaj skupna prokura?

Vprašanje

Kaj je prokura in kaj skupna prokura?

Odgovor

Prokura

Prokurist je lahko samo fizična oseba. Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi. Prav tako lahko družba imenuje enega ali več prokuristov tudi samo za podružnico, vendar mora biti to izrecno označeno v registru in pri podpisu prokurista, sicer se šteje, da se prokura nanaša na celotno družbo.

Skupna prokura

Prokura se lahko podeli tudi dvema ali več osebam skupno, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo. Zakon omenja še, da tretje osebe lahko veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov.

Obseg prokure

Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvajanje in obremenjevanje nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Podobno velja tudi za začetek stečajnega postopka oz. postopka likvidacije družbe. Teoretično je tako možno, da prokurist s podeljenimi pooblastili dejansko deluje kot član uprave. V takšnem primeru gre za posebna pooblastila in tako prokurist ne deluje kot prokurist, vendar kot pooblaščenec v okviru podeljenih pooblasti.

Prenehanje prokure

• Prokura se lahko vsak čas prekliče.
• Pri s.p. velja, da prokura s smrtjo podjetnika ne preneha, kar omogoča normalno nadaljevanje poslovanja s.p. vse do sklepa o dedovanju ter odločitve dedičev glede nadaljnje usode podjetja.

Prenos prokure

Prokurist prokure ne more prenesti na drugo osebo.

Vpis in podelitev prokure

Družba mora podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register in prokuristov podpis shraniti pri sodišču. Prokurist je dolžan pri podpisovanju družbe uporabljati takšen podpis s pristavkom, da gre za prokuro. Prokura se podeli po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi. Na primer:

• Pri s.p. podjetnik sam odloča o podelitvi in odvzemu prokure.
• Pri d.n.o. in d.o.o. prokurista imenujejo vsi družbeniki, ki so upravičeni za vodenje poslov.

Prokure ni možno podeliti osebam, ki so že po zakonu zastopniki družbe. Tako samostojni podjetnik ne more biti prokurist, saj ima že po zakonu dolžnost, da zastopa samega sebe. Lahko pa je prokurist tihi družbenik, ki s prokuro dobi možnost večjega nadzora nad poslovanjem družbe.

V praksi se prokura podeljuje iz dveh razlogov:

• omogočanja poslovanja s.p. oziroma gospodarske družbe v primeru smrti, daljše odsotnosti ali poslovne nesposobnosti s.p. oziroma direktorja družbe,
• nadzora poslovanja članov uprave s strani lastnikov družbe.

Viri: Informacijski pooblaščenec, ZGD-1, 33. člen – 38. člen