Sprejem težko pričakovane direktive s področja avtorskih pravic je povzročil kar nekaj razburjenja v javnosti. (Vir slike: Pixabay)
Konec marca so evropski poslanci izglasovali novo direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.
Direktiva skuša vzpostaviti ravnotežje med ustvarjalci, založniki, producenti, uporabniki avtorskih del in uporabniki interneta. Besedilo, ki je bilo v nastajanju dve leti, je povzročilo razkol med zagovorniki avtorskih pravic in kritiki omenjene direktive, po mnenju katerih naj bi direktiva povzročila cenzuro interneta. Zagovorniki so po drugi strani prepričani, da bodo novosti, ki jih prinaša, olajšale življenje kreativne industrije in ne porušile svobode na spletu, kot jo poznamo.
Sprejem direktive so pospremili številni protesti, tudi v Sloveniji.
Reforma avtorskega prava v EU
Direktiva predstavlja del prepotrebne reforme avtorskega prava EU, ki naj bi bila prilagojena digitalni dobi, v kateri živimo.
Danes so ustvarjalna dela in novinarski članki večinoma dostopni na internetu, njihovi ponudniki pa uporabnikom spleta omogočajo prenašanje raznih vsebin. Avtorsko pravo se torej danes ne dotika več le avtorjev, založnikov, producentov in uporabnikov del, temveč tudi uporabnikov interneta. Na ta račun predvsem večje korporacije kujejo gigantske dobičke, ki pa jih ne delijo z imetniki avtorskih pravic.
Nasprotniki in zagovorniki omenjene direktive so si bili že leta enotni, da so spremembe zakonodaje področja avtorskih pravic nujne. Projekt se je kasneje izkazal za precej bolj zahtevnega, saj so bila mnenja nasprotnih strani precej različna. Leta 2016 je nato Evropska komisija javnosti predstavila konkretne spremembe na tem področju. Po dveh letih dopolnjevanj in usklajevanj je bilo letos končno doseženo načelno soglasje glede ureditve.
Politične skupine so bile glede same vsebine direktive precej razdeljene, kritiki pa so opozarjali na določene sporne člene direktive. Iz tega razloga je v zadnjih dneh pred sprejetjem direktive prihajalo tudi do množičnih protestov, spletni portal Wikipedia pa je protestno zatemnil svojo spletno stran.
Prenos v zakonodaje članic
Ker gre za direktivo (in ne uredbo), je za dejansko učinkovanje njenih določb potrebna aktivnost vseh članic.
Direktivo morajo države prenesti v lastne zakonodaje, s čimer bodo spremembe tudi dejansko pričele veljati in se uporabljati. V večini članic bo tako potrebno konkretno spreminjanje zakonov, ki urejajo avtorsko pravo. Pri nas bo postopek implementacije vodilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Strah pred cenzuro
Člen, ki je nasprotnike direktive najbolj razburil, spletnim platformam nalaga obveznost, da po svojih najboljših možnih močeh zagotovijo licence za vsebino, ki jo naložijo uporabniki. Prav tako morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da vsebina, ki je naložena, ne krši kakšne avtorske pravice.
Direktiva torej od gigantov, kot sta YouTube in Facebook, zahteva, da prevzamejo odgovornost za vsebine, ki so na njihovih platformah objavljene s strani uporabnikov. To pomeni, da bodo takšne strani morale preverjati objavljene vsebine, kar pa je mogoče le z določenimi filtri.
Nasprotniki se bojijo predvsem prikrite cenzure, omejene svobode govora in okrnjene ustvarjalnosti, kar bi lahko povzročilo filtriranje vsebin, ki bi jih morali uvesti spletni portali ali platforme. Filtriranje bi omogočilo, da bi bile v primeru suma kršitve avtorskih pravic blokirane vsebine, ki bi jih uporabnik poskušal naložiti na socialno omrežje ali platformo.
Tehnologije, ki omogočajo filtriranje, so po mnenju kritikov zaenkrat še preveč robustne. To pomeni, da ne znajo določiti konteksta, v katerem se vsebina uporabi, in določiti, ali se vsebina uporablja na način, ki je dovoljen, npr. parodija, kritika ali citiranje.
Kritiki direktive opozarjajo tudi, da bo uvajanje filtrov za preverjanje objavljenih vsebin prineslo velike stroške, ki bodo prizadeli predvsem manjša podjetja. To bi posledično pomenilo, da bodo evropska podjetja manj konkurenčna v primerjavi s tistimi, za katere določbe direktive ne bodo veljale. Pri spornih členih so kritiki opozarjali, da bodo spletni giganti ostali neprizadeti in bodo še vedno deležni velikih zaslužkov.
Avtorske organizacije zadovoljne
Evropske avtorske organizacije so z direktivo zadovoljne in poudarjajo, da splet z njeno uvedbo ne bo cenzuriran. Avtorjem se bo zgolj omogočilo, da bodo večji spletni ponudniki vsebin z njimi podpisovali licenčne pogodbe. Okrepila bo tudi možnosti imetnikov avtorskih pravic in založnikov novic, da se pogajajo o boljših dogovorih o plačilu za uporabo svojih del, ki so objavljene na spletnih portalih. To pomeni, da bodo tudi spletni velikani, kot so YouTube, Google, Facebook, zavezani plačevati vsakemu, katerega dela bodo dostopna preko njihovih strani. Pravice avtorjev bodo tako izenačene v odnosu do svetovnih korporacij.
V katero stran se nagibamo Slovenci?
Večina slovenskih evropskih poslancev je glasovala proti direktivi. V večini so izrazili mnenje, da je z njenim sprejetjem prišlo do zmage velikih igralcev na spletu nad malimi imetniki avtorskih pravic in uporabniki spleta. Splet naj bi postal še bolj nadzorovan in monopoliziran, direktiva pa bi lahko zadušila tudi ustvarjalnost.
Slovenski avtorji so po drugi strani sprejem direktive pozdravili z navdušenjem. Direktiva jim bo po njihovem mnenju omogočila ustrezno plačilo za uporabo njihovih avtorskih del. Bo pa to odvisno od tega, kako bo implementirana v našo zakonodajo. Po mnenju avtorjev bo direktiva prispevala tudi h konkurenci na internetu. Majhne platforme bodo sedaj imele možnost, da se uveljavijo. Mali avtorji pa bodo obravnavani enakovredno z večjimi globalnimi akterji.
Sprejem direktive je komentiral tudi slovenski urad za intelektualno lastnino (URSIL). Tam menijo, da direktiva prinaša nekatere pozitivne rešitve: “Menimo, da je kot celotni paket vseh vprašanj, ki jih naslavlja, boljše, da je ta direktiva sprejeta in da se na ravni EU vsaj nekatera vprašanja uredijo enotno, kot da nobenega od teh vprašanj sploh ne bi uredili.”
Vir: RTV SLO
