Težko pričakovana prenova avtorskega prava v EU deležna mešanih odzivov

V preteklem tednu so evropski poslanci odločali o zloglasnem predlogu direktive o avtorskih pravicah na digitalnem notranjem trgu in direktivo tudi potrdili. Ustvarjalci in avtorji spremembe pozdravljajo, nasprotniki pa so dan sprejetja označili za katastrofo.
avtorske pravice direktiva

Sprejem težko pričakovane direktive s področja avtorskih pravic je povzročil kar nekaj razburjenja v javnosti. (Vir slike: Pixabay)

Konec marca so evropski poslanci izglasovali novo direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

Direktiva skuša vzpostaviti ravnotežje med ustvarjalci, založniki, producenti, uporabniki avtorskih del in uporabniki interneta. Besedilo, ki je bilo v nastajanju dve leti, je povzročilo razkol med zagovorniki avtorskih pravic in kritiki omenjene direktive, po mnenju katerih naj bi direktiva povzročila cenzuro interneta. Zagovorniki so po drugi strani prepričani, da bodo novosti, ki jih prinaša, olajšale življenje kreativne industrije in ne porušile svobode na spletu, kot jo poznamo.

Sprejem direktive so pospremili številni protesti, tudi v Sloveniji.

Reforma avtorskega prava v EU

Direktiva predstavlja del prepotrebne reforme avtorskega prava EU, ki naj bi bila prilagojena digitalni dobi, v kateri živimo.

Danes so ustvarjalna dela in novinarski članki večinoma dostopni na internetu, njihovi ponudniki pa uporabnikom spleta omogočajo prenašanje raznih vsebin. Avtorsko pravo se torej danes ne dotika več le avtorjev, založnikov, producentov in uporabnikov del, temveč tudi uporabnikov interneta. Na ta račun predvsem večje korporacije kujejo gigantske dobičke, ki pa jih ne delijo z imetniki avtorskih pravic.

Nasprotniki in zagovorniki omenjene direktive so si bili že leta enotni, da so spremembe zakonodaje področja avtorskih pravic nujne. Projekt se je kasneje izkazal za precej bolj zahtevnega, saj so bila mnenja nasprotnih strani precej različna. Leta 2016 je nato Evropska komisija javnosti predstavila konkretne spremembe na tem področju. Po dveh letih dopolnjevanj in usklajevanj je bilo letos končno doseženo načelno soglasje glede ureditve.

Politične skupine so bile glede same vsebine direktive precej razdeljene, kritiki pa so opozarjali na določene sporne člene direktive. Iz tega razloga je v zadnjih dneh pred sprejetjem direktive prihajalo tudi do množičnih protestov, spletni portal Wikipedia pa je protestno zatemnil svojo spletno stran.

Prenos v zakonodaje članic

Ker gre za direktivo (in ne uredbo), je za dejansko učinkovanje njenih določb potrebna aktivnost vseh članic.

Direktivo morajo države prenesti v lastne zakonodaje, s čimer bodo spremembe tudi dejansko pričele veljati in se uporabljati. V večini članic bo tako potrebno konkretno spreminjanje zakonov, ki urejajo avtorsko pravo. Pri nas bo postopek implementacije vodilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Strah pred cenzuro

Člen, ki je nasprotnike direktive najbolj razburil, spletnim platformam nalaga obveznost, da po svojih najboljših možnih močeh zagotovijo licence za vsebino, ki jo naložijo uporabniki. Prav tako morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da vsebina, ki je naložena, ne krši kakšne avtorske pravice.

Direktiva torej od gigantov, kot sta YouTube in Facebook, zahteva, da prevzamejo odgovornost za vsebine, ki so na njihovih platformah objavljene s strani uporabnikov. To pomeni, da bodo takšne strani morale preverjati objavljene vsebine, kar pa je mogoče le z določenimi filtri.

Nasprotniki se bojijo predvsem prikrite cenzure, omejene svobode govora in okrnjene ustvarjalnosti, kar bi lahko povzročilo filtriranje vsebin, ki bi jih morali uvesti spletni portali ali platforme. Filtriranje bi omogočilo, da bi bile v primeru suma kršitve avtorskih pravic blokirane vsebine, ki bi jih uporabnik poskušal naložiti na socialno omrežje ali platformo.

Tehnologije, ki omogočajo filtriranje, so po mnenju kritikov zaenkrat še preveč robustne. To pomeni, da ne znajo določiti konteksta, v katerem se vsebina uporabi, in določiti, ali se vsebina uporablja na način, ki je dovoljen, npr. parodija, kritika ali citiranje.

Kritiki direktive opozarjajo tudi, da bo uvajanje filtrov za preverjanje objavljenih vsebin prineslo velike stroške, ki bodo prizadeli predvsem manjša podjetja. To bi posledično pomenilo, da bodo evropska podjetja manj konkurenčna v primerjavi s tistimi, za katere določbe direktive ne bodo veljale. Pri spornih členih so kritiki opozarjali, da bodo spletni giganti ostali neprizadeti in bodo še vedno deležni velikih zaslužkov.

Avtorske organizacije zadovoljne

Evropske avtorske organizacije so z direktivo zadovoljne in poudarjajo, da splet z njeno uvedbo ne bo cenzuriran. Avtorjem se bo zgolj omogočilo, da bodo večji spletni ponudniki vsebin z njimi podpisovali licenčne pogodbe. Okrepila bo tudi možnosti imetnikov avtorskih pravic in založnikov novic, da se pogajajo o boljših dogovorih o plačilu za uporabo svojih del, ki so objavljene na spletnih portalih. To pomeni, da bodo tudi spletni velikani, kot so YouTube, Google, Facebook, zavezani plačevati vsakemu, katerega dela bodo dostopna preko njihovih strani. Pravice avtorjev bodo tako izenačene v odnosu do svetovnih korporacij.

V katero stran se nagibamo Slovenci?

Večina slovenskih evropskih poslancev je glasovala proti direktivi. V večini so izrazili mnenje, da je z njenim sprejetjem prišlo do zmage velikih igralcev na spletu nad malimi imetniki avtorskih pravic in uporabniki spleta. Splet naj bi postal še bolj nadzorovan in monopoliziran, direktiva pa bi lahko zadušila tudi ustvarjalnost.

Slovenski avtorji so po drugi strani sprejem direktive pozdravili z navdušenjem. Direktiva jim bo po njihovem mnenju omogočila ustrezno plačilo za uporabo njihovih avtorskih del. Bo pa to odvisno od tega, kako bo implementirana v našo zakonodajo. Po mnenju avtorjev bo direktiva prispevala tudi h konkurenci na internetu. Majhne platforme bodo sedaj imele možnost, da se uveljavijo. Mali avtorji pa bodo obravnavani enakovredno z večjimi globalnimi akterji.

Sprejem direktive je komentiral tudi slovenski urad za intelektualno lastnino (URSIL). Tam menijo, da direktiva prinaša nekatere pozitivne rešitve: “Menimo, da je kot celotni paket vseh vprašanj, ki jih naslavlja, boljše, da je ta direktiva sprejeta in da se na ravni EU vsaj nekatera vprašanja uredijo enotno, kot da nobenega od teh vprašanj sploh ne bi uredili.

Vir: RTV SLO

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu! (nov termin)

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu! (nov termin)

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.

Preberite več >>

SIO delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja – vsa mesta so zapolnjena!

SIO delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja – vsa mesta so zapolnjena!

Je vaš posel v vzponu in boste zaposlovali? Morda vaše podjetje že sedaj sestavlja številčna ekipa in se zavedate, da ste s kadrovskimi evidencami nekoliko odlašali? Poleg tega se vam glede poslovanja vašega podjetja še vedno porajajo vprašanja glede pogodb, kako varovati poslovne skrivnosti ali kako odpovedati delovno razmerje? Pred vami je izobraževanje, kjer izveste odgovore ravno na takšna in podobna vprašanja! Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>

Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


Do bolniškega lista po novem kar elektronsko!

Do bolniškega lista po novem kar elektronsko!

S februarjem 2020 se uvaja obvezna uporaba elektronskega bolniškega lista (eBOL), ki predstavlja pomembno novost za delodajalce in njihove zaposlene. Od 1.2.2020 zaposlenim namreč več ne bo potrebno dostavljati bolniškega lista v papirni obliki, saj bo vzpostavljena obveznost prevzemanja elektronskih bolniških listov. Preberite več >>

Če stanovanje oddajate prek Airbnb-ja ali Bookinga, ste zavezanec za DDV!

Če stanovanje oddajate prek Airbnb-ja ali Bookinga, ste zavezanec za DDV!

Če stanovanje oddajate prek Airbnb-ja, Bookinga ali druge tuje platforme, se morate identificirati za namene DDV. FURS bo v začetku leta 2020 izvajal poostrene nadzore na tem področju in kaznoval tiste, ki tega do takrat ne bodo uredili. Preberite več >>

Register dejanskih lastnikov: FURS že izvaja strog nadzor

Register dejanskih lastnikov: FURS že izvaja strog nadzor

Vpis v Register dejanskih lastnikov je obvezen že od 19.1.2018, v zadnjem času pa je FURS pospešeno pričel z izvajanjem nadzora nad izvajanjem zakonskih določb in izdajanjem plačilnih nalogov pravnim osebam, ki svoje obveznosti niso izpolnile. Preberite več >>

Bliža se rok za oddajo podatkov za četrtletno poročanje

Bliža se rok za oddajo podatkov za četrtletno poročanje

Ponovno bo treba predložiti podatke za četrtletno poročanje o poslovanju poslovnih subjektov. Zavezanci boste morali podatke predložiti do 31. oktobra 2019. Preberite več >>

FURS začel s sankcijami zaradi neizvedbe vpisa v register dejanskih lastnikov

FURS začel s sankcijami zaradi neizvedbe vpisa v register dejanskih lastnikov

Obstoječi poslovni subjekti so morali do 19. 1. 2018 izvesti vpis v register dejanskih lastnikov. Tistim, ki tega niso storili, je FURS začel pošiljati plačilne naloge. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Ali je treba imeti poravnane vse davčne obveznosti, da lahko zapremo s.p.?

Odgovor strokovnjaka: Ali je treba imeti poravnane vse davčne obveznosti, da lahko zapremo s.p.?

Samostojni podjetniki na SPOT točkah ob postopku zapiranja s.p. referentom pogosto zastavljajo vprašanje, ali morajo vse obveznosti imeti poravnane že ob samem postopku zapiranja s.p. Preberite več >>

Oznake: , , ,
Iskanje
SPIRIT logo
MGRT logo
EU logo

Aktivnosti Zavoda mladi podjetnik, so.p., v okviru operacije “SIO-MP-2020-2022” sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 3 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast.

↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

Konferenca: Trendi digitalnega marketinga 2020

13.03.2020 od 14:30 do 19:30
Konferenca: Trendi digitalnega marketinga 2020

Že tretjič zapored vas v začetku leta vabimo na konferenco, ki vam bo s pomočjo najbolj uspešnih slovenskih spletnih oglaševalcev ter njihovih številnih primerov dobre prakse ponudila ideje in nasvete za spopad s konkurenco na spletu v letu 2020. Pridružite se nam na konferenci Trendi digitalnega marketinga 2020 in spoznajte napredne tehnike in uporabne trike s ključnih področij digitalnega marketinga - od spletne analitike in družabnih omrežij do mobilnega marketinga, optimizacije prodajnega lijaka ter izboljšanja uporabniške izkušnje. Če iščete napredno znanje o tem, kako na spletu prodati več, te konference ne smete zamuditi.
Preberite več >>

Vse za podjetje