Letni strošek za vizitke na poslovno osebo je lahko od 50 do 200 evrov, je pa odvisno od kakovosti vizitk, tiska, material in števila vizitk, ki jih porabi. Aplikacija Qriouz rešuje to težavo na digitalen način (Vir slike: YouTube).
To so podatki, ki so ekipo Qriouz pripeljali do nove, bolj digitalne rešitve. Ekipa, na čelu katere je Peter Bruner, ki se ga morda spomnite še po dveh uspešnih slovenskih startupih, Oosm in Wineist (več o njem si lahko preberete v članku Ko si del dveh uspešnih slovenskih startupov), je podatke prenesla v aplikacijo.
»Qriouz je vsestranski povezovalec različnih platform, ki so se uveljavile na trgu, vse od družabnih omrežij, elektronskih sporočil, podatkov v oblaku, izmenjave dokumentov in QR tehnologije. Cilj je poenostaviti povezovanje ljudi ter izmenjavo podatkov med njimi,« pojasnjuje Bruner, ki poudarja, da aplikacija Qriouz ne odkriva tople vode, ampak uporablja samo tisto, kar že utečeno deluje.
Kako uporabljamo Qriouz?
Aplikacija je namenjena prenosu podatkov, tistih, ki bi bili sicer zapisani na vizitkah, med osebami v živo. Ko nekoga spoznamo, delimo svoj profil na LinkedInu, elektronski naslov, telefonsko številko in podobno. Qriouz za povezovanje ne potrebuje internetne povezave, potrebuje jo zgolj takrat, ko želimo preveriti stike, ki smo jih dodali. Aplikacija namreč odda ali prejme podatke prek Qiouz kode, »ki jo lahko prebere tudi Snapchat ali katerikoli drug QR bralec aplikacije. To pomeni, da lahko v tem primeru delim svoje podatke samo v eno smer, sicer je potem na prejemniku, da se javi nazaj«.
»Ljudi smo iskali povsod, prek forumov, priporočil, družabnih omrežjih. Pitchali smo jim idejo, določeni so se hitro odzvali z zagonom, ki smo ga želeli in so zdaj del ekipe,« pripoveduje Peter Bruner (Vir slike: Qriouz).
Odpravili pomanjkljivosti obstoječih aplikacij
To je ena od funkcij, ki jih druge obstoječe aplikacije na trgu, nimajo. Nekatere omogočajo skeniranje oziroma slikanje papirnatih vizitk, ki jo aplikacija shrani v telefon. »Torej, še vedno potrebujemo vizitko in aplikacijo. V čem je smisel takšne aplikacije,« se sprašuje Bruner. Izpostavi tudi aplikacije, ki omogočajo oblikovanje lastne digitalne vizitke na telefonu. »A videz vizitke nikoli ni takšen, kot si ga zamislimo, ker so urejevalniki zelo omejeni. Vse to nam povzroča dodatno delo ter nam jemlje še kako dragoceni čas. Glavni problem teh aplikacij je, da preveč posnemajo papirnato vizitko.«
S posluhom do mladih podjetnikov
Namenjen je predvsem mladim podjetnikom in startupom, ki imajo omejen proračun in jim skrb za vizitke pomeni še dodatno in hkrati nepotrebno aktivnost ter strošek. Primeren pa je tudi za ostale poslovneže in posameznike vseh starosti, ki imajo pametni telefoni. Letni strošek na poslovno osebo, pojasnjuje Bruner, je lahko od 50 do 200 evrov, je pa odvisno od kakovosti vizitk, tiska, materiala in števila vizitk, ki jih porabi. Podjetjem bodo ponudili personalizirane digitalne vizitke, torej vizitke s prilagojenim vizualnim videzom aplikacije v okviru smernic brandinga podjetja in dodatne funkcionalnoti z zalednim sistemom.
Že jeseni bodo predstavili razširjeno različico aplikacije, ki bo namenjena dogodkom, organizatorjem pa bodo ponudili sistem za organizacijo obiskovalcev. Podjetjem in organizatorjem bodo za personalizacijo zaračunali, saj so člani mnenja, da se za povezovanje ljudi ne sme računati. Računali bodo raje »tistim, ki z našo aplikacijo lahko nekaj zaslužijo oziroma imajo posebne zahteve, medtem ko bo mreženje prek Qriouza ostalo brezplačno«.
Zdaj jih čaka tudi intenzivno oglaševanje, tako lokacijsko kot tudi usmerjeno v tujino: »Predvsem se bomo obesili na trende, kot so pisarne brez papirja, digitalne poslovne kartice in deljenje podatkov. Tu mislimo izkoristiti najprej vse brezplačne vire, veliko se tudi zanašamo tudi na ustno izročilo, lotili se bodo tudi co-brandinga z različnimi partnerji.« Dodaja pa, da bodo imeli »odprte oči za razne investicije, strateška sodelovanja in združitve«.
»Pri Qriouz smo se odločili, da bo aplikacija za uporabnike brezplačna, za podjetja pa plačljiva ob določenih pogojih,« razloži Bruner (Vir slike: Qriouz).
Aplikacijo razvili iz lastnega žepa
Aplikacijo, katere baza raste za okoli 10 odstotkov tedensko (gre za organsko rast), so razvili s pomočjo lastnih sredstev in prihodkov. »Ljudi smo iskali povsod, prek forumov, priporočil, družabnih omrežjih. Pitchali smo jim idejo, določeni so se hitro odzvali z zagonom, ki smo ga želeli in so zdaj del ekipe.«
Razvijate aplikacijo? Peter Bruner ima nasvet za vas!
Najbolj pomembna stvar pred samim razvojem aplikacije je raziskava trga. Treba je odkriti, ali obstaja povpraševanje in v kakšni meri gredo trendi. Premisliti je treba, ali je pravi čas in ali bo uporabnik preklopil na novo rešitev. Torej, če je rešitev res dovolj dobra oziroma rešuje njegovo težavo.
Svetuje, da se veliko pogovarjate s potencialnimi strankami in jim zastavljate vprašanja. A ne zaprtega tipa, zastavljati morate vprašanja, ki imajo vprašalnico zakaj.
Aplikacija je treba čim prej lansirati in pridobiti odzive uporabnikov. Na podlagi teh se je treba odločiti, kako naprej. »Qriouz je bil razvit in lansiran v obeh spletnih tržnicah v roku enega meseca. Zdaj zbiramo odzive in se odločamo za naprej. Hitro in učinkovito.«
Razmisliti je treba tudi o monetizaciji – kolikšna je vrednost aplikacije. Bruner s tem ne misli na strošek razvoja, ampak na vrednost aplikacije v očeh uporabnika, koliko mu pomeni. S tem v mislih se pripravi strategija monetizacije. »Pri Qriouz smo se odločili, da bo aplikacija za uporabnike brezplačna, za podjetja pa plačljiva ob določenih pogojih. Zakaj? Ker vemo, da je preskok iz papirnate vizitke na digitalno aplikacijo zelo težak, a hkrati ne želimo računati za nekaj, kar mora biti že v osnovi enostavno, hitro in seveda brezplačno. To je povezovanje ljudi. Vse drugo je odvisno od nas,« razloži Bruner.
