Mobing na delovnem mestu

Avtor Boštjan J. Turk — 13.08.2013
Komentiraj!
Izraz »mobbing« je skoval avstrijski etnolog Lorenz in v svojem izvirniku predstavlja posebno obliko živalskega obnašanja. V živalskem svetu lahko denimo tipični mobing opazujemo pri pticah, ko spuščajo nekakšne alarmne glasove z namenom pregnati vsiljivca.
Mobing na delovnem mestu

Mobing na delovnem mestu (Vir slike: sxc.hu)

V poslovnem smislu se izraz »mobing« najpogosteje uporablja v zvezi z zlorabami v delovnem okolju. Svetovno priznani strokovnjaki s tega področja, denimo Noa Davenport, Ruth D. Schwartz in Gail Pursell Elliott pa menijo, da se mobing dogaja v slabo organiziranih in slabo vodenih delovnih okoljih, ki jih menedžerji ne obvladajo in posledično svojo nesposobnost kompenzirajo z agresivnimi in s poniževalnimi ravnanji. Mobing ima sicer več pojavnih oblik. V ZDA je znana oblika mobinga t. i. »stuffing«, ki je neke vrste mobing v nasprotno smer, njegov cilj pa je v izločitvi nepriljubljenega šefa iz delovnega okolja.

Najpogosteje so žrtve mobinga kvalitetni delavci, ki štrlijo iz povprečja s svojo inteligentnostjo in kreativnostjo.

Če se skoncentriramo na mobing na delovnem mestu, se ta spozna po tem, da je določena oseba izpostavljena sistematičnim in dalj časa trajajočim napadom ene ali več oseb, z namenom, da se jo izrine iz delovnega mesta. Pomenljivo je, da mobinga ne gre povsem enačiti z nasiljem na delovnem mestu. Medtem ko so takemu nasilju izpostavljeni ranljivejši delavci, predvsem tisti z nižjo izobrazbo, pa so žrtve mobinga v pravem pomenu besede najpogosteje kvalitetni delavci, ki štrlijo iz povprečja s svojo inteligentnostjo, z originalnostjo in s kreativnostjo.

V Sloveniji je v pravnem smislu mobing prepovedan na več ravneh. Temeljna prepoved mobinga je določena že v Ustavi RS, v skladu s katero ima vsakdo v Sloveniji pravico do dostojanstva in varnosti oziroma mu je zagotovljena nedotakljivost telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (34. Člen Ustave RS).

Na delovnopravni ravni je mobing prepovedan v Zakonu o delovnih razmerjih RS (ZDR). Ta jasno določa, da je prepovedano trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu oz. v zvezi z delom. Delodajalec je v skladu z ZDR dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu ali drugemu nadlegovanju oz. trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec celo sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev.

Mobing se lahko pod določenimi pogoji šteje za kaznivo dejanje.

Mobing je od leta 2008 dalje reguliran tudi na kazenskopravni ravni, saj se ga lahko pod določenimi pogoji šteje za kaznivo dejanje, in sicer kot šikaniranje na delovnem mestu. Tisti, ki na delovnem mestu ali v zvezi z delom, s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali z neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se lahko kaznuje z zaporom do dveh let, če pa je dejanje storjeno v hujši – kvalificirani – obliki, pa celo z zaporom do treh let.

Kako se v praksi pravno obvarovati pred mobingom? Predvsem svetujem, da komunikacija z izvajalcem mobinga poteka strogo v pisni obliki - zaradi dokaznih namenov. Zgolj ustna opozorila ne zadoščajo, saj so pravno nedokazljiva. Izvajalca mobinga na delovnem mestu je zato potrebno najprej pisno opozoriti, naj mobing odpravi v osmih dneh. V primeru, da se na tako obvestilo ne odzove, lahko žrtev mobinga v tridesetih dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti zahteva sodno varstvo pred mobingom na delovnem sodišču. Zanimivo je, da mora dokazno breme za to, da ni izvajal mobinga, nositi delodajalec in ne delavec – pri mobingu je torej uveljavljen sistem obrnjenega dokaznega bremena.

Izvajalca mobinga je mogoče tudi odškodninsko tožiti.

Neodvisno od tožbe na delovnem sodišču je mogoče izvajalca mobinga tudi odškodninsko tožiti. Za uspešnost te tožbe je pomembno, da žrtev mobinga (oškodovanec) dokaže vse štiri elemente odškodninskega delikta, torej škodljivo dejstvo (protipravnost), nedopustno škodo, vzročno zvezo med škodnim dogodkom in škodo in pa (odškodninsko) odgovornost povzročitelja škode (izvajalca mobinga). V primeru uspešne odškodninske tožbe lahko žrtev mobinga zahteva enako odškodnino, kot če bi mu bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

V primeru, de je intenziteta mobinga taka, da bi lahko šlo tudi za kaznivo dejanje, pa lahko žrtve mobinga izvajalca mobinga prijavijo organom pregona, glede na to, da je mobing uradno pregonljivo kaznivo dejanje.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!