Slovenija kot aktivni akter digitalne transformacije
Slovenija kot aktivni akter digitalne transformacije (Vir slike: iot-slovenia.si)
Glavna tema konference je bila vpliv interneta stvari na spremembe v različnih gospodarskih panogah ter na vsakdanje življenje. Konference se je udeležilo več kot 350 navdušencev digitalnih trendov, katerim je z novim znanjem postreglo 17 izkušenih govorcev s področja interneta stvari.
Konferenco so z uvodnim nagovorom otvorili dekan Fakultete za računalništvo in informatiko prof. dr. Bojan Orel, idejni vodja dogodka Žiga Komac in predsednica Združenja IoT Urša Hribernik. Dogodek je povezoval Žiga Fišer, Vodja komuniciranja in odnosov z javnostmi pri slovensko-nemški gospodarski zbornici.
V začetnem delu predavanj sta tehnični evangelist podjetja Microsoft Slovenije, Bojan Vrhovnik, ter direktor marketinga David Vidmar, predstavila možnosti optimizacije interneta stvari z uporabo podatkovnega oblaka. Slednji je poudaril, da se tudi področje marketinga spreminja v tehnološko področje, kar bo vplivalo na način poslovanja med podjetji. Peter Boras iz IoT oddelka TELE2 je opozoril na pomembnost hitrega odziva na spodletele projekte oz. rešitve, kar je po njegovem mnenju ključnega pomena. Hitro je namreč potrebno poiskati novo rešitev, če prva ne deluje. Del digitalne transformacije je tudi ozaveščanje strank o prednostih IoT v poslovnem svetu. Pavel Penaz iz podjetja SAP je omenil, da analitično obdelani veliki podatki (big data) pomenijo velik vir dobička in nove poslovne modele.
Peter Boras je poudaril, da je v poslu ključnega pomena hitrost odziva na določene situacije. (Vir slikovnega materiala: Siniša Kanižaj, ABC Accelerator)
Odmoru je sledilo predavanje Karima Monsoura iz nemškega podjetja SIGRA, ki se ukvarja z rešitvami za avtonomno vožnjo vozil in razvojem komunikacije med njimi. Predavanje se je osredotočalo na različne stopnje avtonomnosti vožnje in uporabo globokega učenja za samovozeče avtomobile. Kot zanimivost so predstavili video s samovozečim avtom z ljubljansko registrsko tablico. Veliko zanimanje je vzbudilo tudi predavanje Simona Strune, ki v podjetju iPROM kot specialist za programatični ekosistem raziskuje zakup in možnosti integracije komercialnih vsebin na področju interneta stvari. Predstavil nam je možnosti integracije digitalnega oglaševanja znotraj interneta stvari in kako s pomočjo IoT tehnologij lahko z oglasi ciljamo pravo osebo ob pravem času na pravi napravi.
Popoldanski del je otvoril član uprave Kolektorja, Valter Leban. Predstavil je razlog, zakaj se je uspešno podjetje odločilo za novo strateško usmeritev ter kakšna je bila motivacija za skok na področje digitalizacije. Predavanje se je osredotočalo na možnosti digitalne transformacije na področju proizvodnih procesov ter posledično zmanjševanje stroškov v podjetju. Sledilo je predavanje Dejana Podgorška, vodje programa v IBM Inovacijskem centru Ljubljana, ki nam je predstavil načine integracije podatkov za dostavo efektivnih rešitev.
Zaradi velikega povpraševanja po IoT storitvah je prav to fokus četrtega programa ABC pospeševalnika, ki startupom nudi pomoč pri zagonu na različne trge. Svoje “pitche” so na konferenci predstavili startupi: Smart Cities, Canelio, Soloplex, Koola in Vyoocam. Nekaj besed pa so namenili tudi FIWARE tehnologiji.
Industrija 4.0: Kako povečati konkurenčnost Slovenije?
Vrhunec dogodka je bila diskusija na temo “Industrija 4.0: Kako povečati konkurenčnost Slovenije?”, kjer so sodelovali: Valter Leban, Boris Koprivnikar, Jernej Mirt, Simon Grabar, Robert Trnovec in dr. Marko Bajec. Le to je vodila predsednica Združenja IoT, Urša Hribernik in je temeljila na izmenjavi mnenj med politiko, gospodarstvom in znanostjo na področju industrije 4.0 ter interneta stvari. Podpredsednik vlade RS, minister Koprivnikar je poudaril, da moramo težiti k temu, da bi Slovenija postala “Švica” za podatke. Govora je bilo o razvoju industrije 4.0 in vprašanju ali je Slovenija pripravljena na industrijsko revolucijo ter kako se slovenska start-up scena razlikuje od tiste v Ameriki. Pravi tudi: “ V Silicon Valleyu je razvojni tempo izjemno hiter; zato, ker je okolje tako, na zato ker so ljudje tam bolj pametni. Država mora zagotoviti okolje v katerem se bodo dobre podjetniške, pa tudi znanstvene iniciative zelo hitro razvijale.” Dodaja, da je start-up scena v Sloveniji zelo živahna, a ji je potrebno za hiter razvoj omogočiti določeno infrastrukturo.
Minister Boris Koprivnikar je obrazložil trenutno stanje na področju digitalizacije v Sloveniji (Vir slikovnega materiala: Siniša Kanižaj, ABC Accelerator)
Po diskusiji je sledilo predavanje iz strani Davida Tremaca, generalnega direktorja za jugovzhodno Evropo podjetja Uber. Poleg koncepta Uberjeve mobilnosti je poudaril tudi povečan interes za njihovo storitev v Sloveniji, ki ga je podprl s karto uporabnikov, ki so že želeli uporabiti Uberjevo aplikacijo, vendar je zaenkrat uporaba v Sloveniji še omejena. Tehnični direktor podjetja RoboticsX, Dr. Rok Prešeren med glavne elemente industrije 4.0. uvršča programsko opremo. Predstavil je praktične korake, ki že tlakujejo pot k spremembi ter manjkajoča znanja in tehnologije v proizvodnih podjetjih, ki bodo potrebne na poti v četrto industrijsko revolucijo.
V zadnjem predavanju je docent iz Fakultete za računalništvo in informatiko, dr. Veljko Pejović razložil, kako vseprisotno računalništvo spreminja način naše komunikacije, mobilno iskanje podatkov in interakcije s svetom okrog nas. Dotaknil se je tudi vprašanja varnosti ter kako predvideti samomorilnost oseb.