Slovenski podjetniki: kje so možnosti za izboljšavo

Avtor Maruša Žibert — 05.04.2016
Komentiraj!
Če bi čas zavrteli za deset let nazaj, bi ugotovili, da je bila situacija v Sloveniji, vsaj kar se tiče startupovskega in podjetniškega sveta, povsem drugačna. Drugačno je bilo razmišljanje, predvsem pa je bilo podjetništvo rezervirano zgolj za (pre)drzne.
Slovenski podjetniki: kje so možnosti za izboljšavo

Kje se skrivajo priložnost za izboljšavo slovenskega podjetniškega okolja? V šolskem sistemu, spremenjeni (davčni) politiki, inovativnejšemu pristopu in učenju (Vir slike: Pixabay.com).

Startupi so v zadnjih letih postali pravi modni trend v Sloveniji, ki pa ima po mnenju Lojzeta Bertonclja iz 30Lean tudi negativno plat. Mnogi se namreč po njegovem mnenju odločajo za podjetniško, startupovsko pot »po principu jaz-tudi«, med njimi je nekaj tudi takšnih, »ki niso pripravljeni disciplinirano delati«. »Ko startupi še niso bili modni, so se podjetništva lotevali res zagreti posamezniki,« pravi sogovornik, ki je prepričan, da bo podjetnost vedno bolj pomembna življenjska kompetenca podobno kot tuji jeziki.

»Bistvena izboljšava zadnjih nekaj let v našem prostoru je set novih orodij in pristopov k podjetništvu,« in jih našteje: Lean Startup (Eric Ries), Business Model and Value Proposition Canvas (Alex Osterwalder), Customer Development (Steve Blank), Running Lean / Delaj Vitko (Ash Maurya). Prepričan je, da sta bistveni izboljšavi tudi količinski in kakovostni razvoj podpornega okolja.

Priložnosti za podjetništvo se skrivajo v šolskem sistemu

»Prostora za izboljšavo je še v izvajanjih programov ustvarjalnosti in podjetnosti na vseh stopnjah uradnega izobraževalnega sistema,« pravi Bertoncelj, z njim pa se strinja tudi Blaž Zupan iz podjetja Optiprint in predavatelj na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Zupan meni, da je precej prostora za izboljšave prav v šolskem sistemu, kjer bi lahko načrtneje razvijali veščine podjetnosti in inovativnosti. »Potrebno je še nadaljnje delo v razumevanju, da ima podjetništvo vrsto oblik in da je potrebno podpirati tako zgodbe z visokim potencialom kot tiste z visoko verjetnostjo uspeha,« meni podjetnik.

Kaj lahko naredi država za večjo uspešnost podjetnikov?

Podjetniki bi bili po njegovem mnenju uspešnejši, če bi jim država zagotovila enostavno, predvidljivo in davčno ugodno okolje, manj administracije in bolj fleksibilen trg dela. Hkrati je prepričan tudi, da bi se mladim moral zagotoviti enostavnejši vstop v podjetništvo z odpravo »nesmiselnih ovir, kot je nezdružljivost staža s podjetniško aktivnostjo«.

Da je v zadnjih letih prišlo do vzpona mladega podjetništva, so krive tudi razmere na trgu dela, meni Alen Marić, ki z ženo Anjo vodi spletno trgovino Woodway (Anja in Alen sta lanska Mlada podjetnika leta). Prepričan je, da zaradi vse večjega števila ustanov, katerih vodilo je pomoč startupom, mlado podjetništvo čaka lepa prihodnosti. Čeprav sta Marića s spletno trgovino z lesenimi modnimi dodatki začela šele pred slabimi tremi leti, pa sta o spremembah na trgovinskem področju seznanjena. Njuni kolegi, ki so v trgovini precej dlje, pravijo, da se je promet v zadnjih letih močno zmanjšal. »Ni več toliko impulzivnih nakupov, kot jih je bilo včasih, saj se stranke nakupov lotijo bolj premišljeno. Največji prostor za izboljšave pri nas vidimo v razvoju spletne trgovine,« ocenjuje mladi podjetnik.

Kako je internet vplival na podjetništvo

Borut Borštnik, direktor Zavoda mladi podjetnik, ki je zadnja leta vpet v svet mladega podjetništva, opaža, da je razvoj naredil svoje: vse se odvija hitreje. »Znanje je zaradi spleta postalo bolj dostopno in tudi cenejše. Tudi slovenska podjetja se čedalje bolj odpirajo tujini, v Slovenijo prihaja čedalje več trendov in novosti iz tujine,« je prepričan, a dodaja, da je hkrati tudi več konkurence. Zato je potrebno biti hitrejši, bolj inovativen in spretnejši od drugih igralcev na trgu.

»Internet je tako kot življenje nasploh spremenil tudi podjetništvo. Dober produkt je zato precej lažje in hitreje globalen kot nekoč,« ocenjuje Sandi Boršo, direktor prodaje in marketinga v podjetju SAOP. Opaža, da so viri financiranja dostopnejši kot v preteklosti, ko je bilo predvsem ustrezno financiranje na začetku poslovne poti težje.

Da ima slovensko podjetniško okolje težavo – davčno zakonodajo -, je prepričan tudi on. Ta sili podjetja, »da selijo sedeže v tujino in s tem država izgublja davčne prilive«, a prepričan je, da bodo pogumni mladi podjetniki vedno našli pot.

Na izbor Mladi podjetnik leta se lahko prijavite vse do 31. maja letos (do polnoči). Šestega junija bodo člani komisije izbrali deset polfinalistov, tri dni pozneje pa bodo potekali javni pitchi, ki jih lahko udeleži vsakdo. Trinajstega junija bo komisija izbrala pet finalistov, končna odločitev pa bo padla 16. junija. Zelo pomemben del ocene predstavlja tudi javni pitch na dan razglasitve zmagovalca.
Na izbor se lahko prijavite sami, v kolikor pa poznate osebo, ki bi lahko osvojila letošnji naziv, pa jo lahko tudi nominirate (oseba mora ustrezati pogojem za prijavo) in nam tako pomagate najti domače podjetniške talente! Zmagovalca izbora Mladi podjetnik leta čaka medijska izpostavljenost in nagradni sklad v vrednosti kar 20 tisoč evrov.

XR06 - single static MP coworking
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!