Zmagovalca izbora Mladi podjetnik leta 2015: Anja in Alen Marić, WoodWay

Avtor Maruša Žibert & Mojca Jagodic — 17.06.2015
Komentiraj!
Obiskovalci so danes na dogodku Mladi podjetnik? Zakaj pa ne!, ki je potekal v NLB Centru inovativnega podjetništva, lahko prisluhnili, s kakšnimi težavami in izzivi se srečujejo podjetniki. Vrhunec dogodka je bil izbor Mladi podjetnik leta 2015, zmagovalca sta Anja in Alen Marić iz WoodWay.
Zmagovalca izbora Mladi podjetnik leta 2015: Anja in Alen Marić, WoodWay

Mlada podjetnika leta 2015, Anja in Alen Marić (foto: Jernej Kokol)

Zmagovalca letošnjega izbora Mladi podjetnik leta 2015 sta Anja in Alen Marić iz WoodWay.

Zgodba WoodWaya se je začela, ko je Anja Marić v Stockholmu našla leseno uro, v katero se je popolnoma zaljubila. WoodWay je nov način razmišljanja, kjer se združita les in moda. Koncept podjetja je združiti vse najboljše slovenske in svetovne proizvajalce lesenih modnih dodatkov ter slediti eko trendu. Decembra 2013 je Anja Marić skupaj s partnerjem vzpostavila slovensko spletno trgovino, aprila lani pa že odprla prvo trgovinico v Radovljici. Zdaj imajo že verigo 6 trgovin, poleg Slovenije so prisotni tudi na Hrvaškem ter v Kopenhagnu na Danskem. Podjetje se v bodoče želi širiti v Skandinavijo ter na Hrvaško, zanimajo pa jih novi trgi, kot so Singapur, London, Grčija, kjer so že v dogovarjanju. Širiti se nameravajo izključno s svojim kapitalom. 

Anja in Alen Marić, WoodWay in Mlada podjetnika leta 2015 (foto: Jernej Kokol)

Pred izborom za Mladega podjetnika leta 2015 so se poleg zmagovalcev pred občinstvom predstavili ostali finalisti, svojo izkušnjo o preteklem letu po zmagi na izboru za Mladega podjetnika leta 2014 pa je delila tudi Jana Fleišer iz vrtca Dobra teta.

Preberite intervju z mladima podjetnikoma tukaj >>

Luka Stanovnik, BrightVisuals (BV Media d.o.o.)

Oglejte si galerijo slik z dogodka >>

Stanovnik je 25-letni podjetnik, ki je leta 2013 skupaj s petimi prijatelji ustanovil avdiovizualno in kreativno agencijo BrightVisuals. Ekipa skozi izjemne vizualne zgodbe širi dober glas o produktih in storitvah podjetij. Njihova posebnost so online videi, delajo za startupe, agencije in potrebe Kickstarter kampanj - med njima velja omeniti Goat mug in Bellabeat. Sredstva v online produkcijo so se v zadnjem času podvojila, zato so njihovi cilji visoki. Veliko pomen dajejo izobraževanju in razvoju svojega kadra. Nove naročnike pridobivajo izključno na podlagi svojih produktov, mreženja in udeležbe na sejmih.

Nastja Kramar, Malinca.si (Malinca d.o.o.)

Spletna trgovina Malinca, ki obsega izdelke s področja zdrave prehrane, želi postati vodilno podjetje v Sloveniji in Evropi na področju prodaje zdrave prehrane. Podjetje sta ustanovili prijateljici Nastja in Andreja, ki sta se spoznali na fakulteti ter skupne interese združili v posel. Izdelke na spletni strani prodajajo tudi pod lastno blagovno znamko Malinca. Poleg spletne trgovine, ki predstavlja 90 odstotkov njihovih prihodkov, imajo tudi fizično trgovino v Velenju, svoje izdelke pa prodajajo tudi v drugih trgovinah z zdravo prehrano. Zadnje leto je Malinca prisotna tudi na Hrvaškem, mlade podjetnice pa so ravnokar podpisale pogodbo v Črni Gori v vrednosti 100 tisoč evrov na letni ravni. Jeseni lahko pričakujemo spletno trgovino v angleščini, glavni cilj prihodnjega leta bo YouTube kanal Kuhajmo z Malinco, v prihodnosti pa si želijo odpreti celo lastno pakirnico in zdravo restavracijo. "Ljudem prodamo produkte, a jih zraven tudi izobrazimo, na kakšen način jih uporabiti," Nastja Kramar izpostavi kot prednost pred drugimi trgovci.

Nastja Verdnik, pasja pekarna HOV-HOV

Nastja Verdnik je svojo podjetniško idejo o pasji pekarni začela kovati v okviru programa Podjetno v svet podjetništva, saj na trgu ni našla hrane, ki bi jo želela ponuditi svoji psički. Zato je s pripravo začela sama, podjetje pa zagnala brez kreditov. Danes imajo trgovine v Mariboru in Ljubljani, franšizo v Novem Sadu, Beogradu in Zagrebu, v načrtu imajo tudi širitev v Rusijo, Avstralijo, Mehiko, Kitajsko, širili pa se bodo tudi v druge evropske države: Anglijo, Nemčijo, Slovaško ... Iz lastne pečice so se razširili na širšo proizvodnjo peke piškotov, od konkurence pa se razlikujejo predvsem po tem, da so njihovi izdelki bolj kakovostni.

Irenej in Ana Suban, Silux.si (Suban d.o.o.)

Irenej Suban, ki je ustvaril spletno trgovino z avtodeli Silux.si, je podjetniško zgodbo predstavil skupaj s sestro Ano. Njegova podjetniška pot se je začela s problemom - želel je rešiti problem nabave žarometa za svoj osebni avtomobil. V ponudbi spletne trgovine je danes možno najti prek 67 tisoč artiklov, doslej pa so poslali že prek 86 tisoč paketov. Lani januarja je podjetje vstopilo na hrvaški trg, sledil je italijanski, pred kratkim je vstopilo še na srbskega. Podjetje, ki je začelo kot garažno podjetje, je lani ustvarilo 1,3 milijona evrov od prodaje, za letos načrtuje 2,5 milijona evrov. Trenutno imajo 9 redno zaposlenih, nekaj študentov ter zunanjih sodelavcev. Želijo si postati pomemben akter na področju spletne trgovine z avtodeli v Sloveniji in tujini, velik poudarek še naprej dajejo kratkim dobavnim rokom, ki jih dosegajo z optimizacijo dela. V bližnji prihodnosti se nameravajo širiti v Bosno in Hercegovino ter Madžarsko.  

Jana Fleišer, vrtec Dobra teta

Jana Fleišer, lanskoletna zmagovalka izbora za Mladi podjetnik leta, je na podlagi lastne izkušnje po prvi nosečnosti in izziva, kako svojemu otroku zagotoviti primerno varstvo, odločila za ustanovitev vrtca Dobra Teta in s tem postala novopečena in hkrati tudi zelo uspešna mlada podjetnica. Jana je opisala svoje preteklo leto, ki je bilo izredno dinamično: naziv ji je prinesel precej medijske publicitete, z izkušnjo v Oxfordu, kar je bila lanska nagrada, si je pridobila nove izkušnje, znanja. Vrtec Dobra teta deluje v 6 enotah, septembra pa odpira prvo enoto v Ljubljani, pri čemer v novi sezoni načrtujejo celo svoj lasten program. Letos načrtujejo 1 milijonov prihodkov. 

Erjavec: Kako biti na več koncih hkrati? 

Svoje izkušnje je z udeleleženci dogodka delil Tomaž Erjavec, serijski podjetnik in zagrizen športnik. Tomaža Erjavca poznamo iz dveh podjetij. Farmacevtski startup Doctrina, v katerem deluje, se ukvarja z izobraževanjem lekarniških delavcev, podjetje Oculus pa je namenjeno optimizaciji uporabniške izkušnje in testiranju s sledenjem pogledu (eye tracking) oz. praksam testiranja uporabniške izkušnje na podlagi nevromarketinških pristopov. 

Erjavec trenutno največ svojega časa namenja Doctrini, ker odpirajo projekte tudi na tujem. "Pomemben je tim," poudarja, "da lahko stvari tečejo." Prednost podjetnika je, da si lahko izbere svojo ekipo. "Imamo top ljudi," s ponosom pove Erjavec. Drži pa, da so največ ljudi pridobili prek svojega mreženja. Da ljudje pašejo v ekipo, v podjetju preverijo tudi s psihološkimi testiranji oz. osebnostnimi vprašalniki. Zelo je namreč pomembno, ali oseba sploh osebnostno paše v kolektiv.  

Oglejte si galerijo slik z dogodka >>

Svoj posel usklajuje z družinskim življenjem in športom. "Nujno je ravnotežje med fizičnim in psihičnim," pove Erjavec. Disciplina mu je pomagala, da lahko v enem dnevu naredi veliko stvari - in šport mu pri tem pomaga. "Nikoli ne rečem "nimam časa", vedno najdem kakšno luknjo."

Pasji dom: Iz hobija nastala sanjska služba

Nina Bešter je 23-letnica, ki se že sedmo leto ukvarja z varstvom psov. Njen prvi varovanec se ji je pridružil decembra 2005 in prav on je bil povod, da se je začela resneje ukvarjat z varstvom psov. "Ker vem, da lahko kdaj pride do trenutka, da pes enostavno ne more iti z lastnikom na dopust ali službeno pot, nudim varstvo pasjih prijateljev." Delovnik v Pasjem domu, kot se imenuje njeno podjetje, je naporen in traja od zgodaj zjutraj do zvečer, a Nina v svojem delu uživa. "Iz začetnega hobija je danes nastala sanjska služba," pove. Pred vsakim varstvom psa sicer organizira spoznavno srečanje, pri čemer agresivnih psov ne sprejema. Maksimalno dovoljeno število psov v varstvu je 10, a sama meni, da je že 6 precejšen zalogaj. Za pasje prijatelje je dobro poskrbljeno. Iz svojega preteklega dela pa se je Nina naučila tega, da je treba trdno delati, vztrajati, verjeti vase in v svojo ekipo, predvsem pa, da se je treba vsak dan učiti. "Zaslužek ni glavna prioriteta, treba je uživati v tem, kar delaš."

30Lean: Inoviraj vitko in zmigaj ritko!

Lojze Bertoncelj iz 30Lean, sicer tudi mentor vitkega inoviranja, je povedal, da je začenjanje posla enako vožnji v avtošoli. Da se naučiš voziti, rabiš izkušnje. Posel mora vznikati iz potreb na trgu in za uporabnika predstavljati določeno vrednost: "Če namreč nikomur ne rešuješ problema, potem to, kar delaš, nima vrednosti. Ko boste spoznali problem, boste spoznali tudi rešitev."

Svojo poslovno mantro je predstavil z besedno igro izum-iranje: raje izumljajte in inovirajte, v nasprotnem primeru boste potonili in izumrli.

"Za novosti je vedno prostor"

Dober primer vitkega inovinarja je Jezikovna akademija, ki predstavlja nov poslovni model v zastarelem trgu. S pomočjo znanja jezikov ter poslovnih izkušenj in znanja so ustanovili sodobno jezikovno šolo. Medtem ko imajo jezikovne šole ponavadi vpis le dvakrat letno in z zastarelimi učnimi metodami, sodoben potrošnik zahteva prilagodljive produktne rešitve. Vpis na Jezikovni akademiji je mogoč kadarkoli, mesečno naročnino po principu pa uporabniki plačujejo po principu: "kolikor časa obiskuješ tečaj, ga tudi plačuješ". Učenje je uporabnikom olajšano tudi tako, da so vse naloge iz slovnice preselili na splet. Pri svojem modelu so v Jezikovni akademiji sledili lean delovanju, pri čemer so uporabili neizkoriščene kapacitete drugega podjetja, učilnice najemajo po potrebi, uporabljajo spletne učilnice v oblaku, ker to predstavlja manj dela in stroškov, to pa so podkrepili tudi s sodobnimi prodajnimi prijemi, kjer oglaševanje poteka večinoma ciljano na spletu. Matija Kovač iz Jezikovne Akademije je pri tem izpostavil tri nauke: "Obstoječi produkt je treba približati sodobnemu potrošniku. Delajte vitko in delajte s partnerji ter delajte s strastjo."

Mačke in kava

Oglejte si galerijo slik z dogodka >>

Drugi primer vitkega inoviranja je prva slovenska mačja kavarna Cat Caffe, ki se je pred nedavnim odprla v Ljubljani. Robert Sankovič je kavarno odprl s svojim dekletom, in sicer na podlagi ideje, ki jo predstavila prijateljica. Mačke so spremenile izkušnje pitja kavice. "Vtisi so izjemno pozitivni, v dveh mesecih smo dobili 10.000 sledilcev na Facebooku, obiskovalci naše mačke poznajo celo po imenih," z žarom pove Sankovič, ki si želi v bodoče odpreti še kakšno podobno mačjo kavarno. Poleg kave so mačke pripomogle k temu, da lahko tržijo tudi druge produkte - majice, magnete ipd.

Želimo spremeniti kmetovanje

Maja Turnšek Hančič iz podjetja Ponnod je poudarila, da kupci njihovega akvaponskega sistema niso kmetje. Kupci so podjetja, ki čutijo, da je hrana ključna usmeritev prihodnosti. Je pa njihovo poslanstvo tudi spreminjanje kmetovanja, ki je pogosto označeno za težko delo. Prikazati kmetovanje, delo z zelenjavo, ki ni težko, bi jim omogočilo tudi zaposlovanje nekaterih skupin, kot so recimo ljudje z depresijo.

"Potrebujemo novo investicijo," je povedala, saj želijo narediti korak naprej in povečati svoj sistem iz 400 kvadratnih metrov na 4000. Na trgu so konkurenčni, imajo nižjo ceno svojih produktov, kot jih imajo nekatera podjetja v tujini. Za primerjavo pove, da je njihov sistem približno trikrat cenovno ugodnejši kot nemški. "Naš poslovni model je nudenje produkta in storitev. Ponujali bomo rešitve na ključ." In zakaj nudijo tudi marketing in vzdrževanje? Zato ker njihove stranke ne znajo kmetovati, pravzaprav si ne želijo. 

S SipaBoards smo kampanjo prestavili dvakrat

Tilen Travnik, (nekdanji) član ekipe SipaBoards, ki se je nedavno predstavila na Kickstarterju, je spregovoril o izkušnji na Kickstarterju. Kot pomemben del dobre in uspešne kampanje je izpostavil dobro ekipo. Sebastjan Sitar, idejni vodja Sipaboards, je iskal eno stvar: ali bo neznancu, ko mu bo predstavil Sipaboards, narisal nasmeh na obrazu. Zakaj je to pomembno? Produkt mora neznanca že na prvo žogo osrečiti. Da je enostaven za razumevanje, pravi Travnik.

Šli smo se matematiko

Pred kampanjo so izvedli tudi številne intervjuje med potencialnimi kupci. "Preverjali smo trg. Matematiko smo se šli. Ta matematika pa je ocena potencialnega trga. Noben uspešen Kickstarter projekt se tam ni končal. Vsi se prelevijo v takšno ali drugačno obliko podjetja. Ugotovili smo, da je trg dovolj velik, da raste v pravo smer. Da smo sposobni razviti produkt, ki je cenovno še sprejemljiv za trg," je poudaril.

Različni pitchi za različne novinarje

Razkril je tudi, kako so pristopali do novinarjev. Uporabili so plačljivo orodje Hubspota -Sidekick, ki jim je razkrilo, kdaj je nekdo odprl sporočilo. To jim je omogočilo, da so v trenutku odprtja maila, novinarja še enkrat kontaktirali. "Napisali smo 30 različnih pitchev. Učinkoviti smo bili tudi prek Twitterja. Začeli smo slediti pomembnejšim novinarjem in se ob pravem trenutku vključili v njihovo debato." Izplačalo sem jim je. Svetuje, da imate pred začetkom kampanje vsaj 1000 sledilcev oziroma všečkov.

V prvih 10 sekundah jim povejte, kaj je vaš produkt

"Video ne sme biti predolg, niti ne prekratek. Podpornikom povejte v prvih 10 sekundah, kaj je sploh vaš produkt," pomemben pa je tudi slikovni material in število prototipov. S tem so namreč pridobili kredibilnost, saj so potrdili, da produkt dejansko, tudi v realnosti funkcionira. "Začetek smo prestavili kar dvakrat. Nismo bili pripravljeni," je izdal. Razkril pa je tudi morda skrito oviro, ki se je marsikatera ekipa ne zaveda, in sicer, da morate računati na dejstvo, da približno 10 odstotkov podpornikov ne bo imelo spravne kartice. Kako so težavo rešili? Aktivirali so svoje PR osebje in začeli "pritiskati," na ljudi, da si uredijo kartice.

Travnik je na presenečenje mnogih povedal tudi, da je tudi sam podcenil čas in energijo, ki jo mora vložiti v projekt. Zato se je iz projekta umaknil. 

Svoje izkušnje z množičnim financiranjem je delil tudi Žiga Berce, ki se je dobro leto nazaj na Kickstarterju predstavil skupaj z bratom s kampanjo Tracker boardgame. Na platformah za množično financiranje smo Slovenci zelo aktivni, vsako leto bolj. Letos bi lahko presegli 100 kampanj. "40 odstotkov kampanj imamo v kategoriji tehnologija in dizajn," čeprav, pravi Berce, ki svetuje tudi številnim kampanjam, ki se podajo na omenjene platforme, smo močni tudi v drugih kategorijah. Razvili smo tudi dve platformi, TravelStarter in FuseDrops.

Zakaj na platforme množičnega financiranja in ne pred investitorja (ali obratno), je bilo eno od vprašanj, ki ga je od udeležencev prejel iz občinstva. V prvi vrsti je odvisno od produkta, sicer pa platforme omogočajo testiranje trga. "Vsi, ki donirajo, so tvoji kupci. Če produkta nihče ne kupi, je to že validacija. Nabiranje denarja je v vsakem primeru zahtevno," je poudaril.

Če mislite varčevati, ne hodite na tuje trge

"Porabili bi veliko denarja, če bi se širili v ZDA, zato smo se odločili za širitev na vzhod. Tam je manjša konkurenca," je povedal Ivor Bihar iz podjetja Mediatoolkit na okrogli mizi z naslovom Kako postaviti strategijo širjenja v tujino. Je kakšen poseben način, kako izvesti internacionalizacijo pri storitvah? "Nimamo še recepta," pravi Kristina Kočet Hudrap iz podjetja Tiko Pro. "Šli smo na Hrvaško, ker je vstopila v Evropsko unijo," pri tem pa naleteli na težave. Poiskali so Slovenca, ki je živel v hrvaški prestolnici, a že po nekaj mesecih jim je sporočil, da bo odprl sam svoje podjetje. Takšno, ki se bo ukvarjala s storitvijo kot Tiko Pro. Pa vendar je tudi sam naletel na težavo.

Zanimal jih je le denar

Oglejte si galerijo slik z dogodka >>

"Mislim, da podjetje ne deluje več," sogovornica pa izpostavi, da je oviro predstavljalo zlasti pomanjkanje strokovnosti. Na Hrvaškem se sicer veliko govori o nepovratnih sredstvih, a večina ne ve, zakaj bi jih uporabili. Trg ni bil izobražen tako kot recimo v Sloveniji, je poudarila. Zato so izgubili veliko časa, saj so dobivali čudna vprašanja. Zanimal jih je le denar. "Odločili smo se, da jim bomo ponudili delavnice, prek katerih bodo spoznali bistvo nepovratnih sredstev. Če mislite varčevati, ne hodite na tuje trge."

Na začetku moraš biti prisoten na tujem trgu

Poskusili so tudi z enim startupom, a se ni izšlo. Zato so poskusili drugače: še z enim slovenskim podjetjem, ki je sicer manjše, so se združili, v pomoč so jim tudi lokalni partnerji. "Na začetku moraš biti nenehno z njimi," je dodala.

Prenos izkušenj na tuje trge

Zanimiv pa je tudi vidik širitve iz Hrvaške v Slovenijo, ki ga je predstavil Bihar. "Pomembno je, da vse, kar se naučiš na enem trgu, preneseš na drugi trg. Moraš biti tam (v državo, v katero se širiš), ko se širiš."

Ekipo moraš vzgojiti

"Izredno pomemben kriterij pri naši širitvi je tudi penetracija interneta. Če država ni pokrita z internetom, potem imamo težave z našim produktom. Prednost v Srbiji je bil tudi zakonodajni vidik, nismo imeli nobenih težav s prilagajanjem," je povedal Sandi Boršo iz SAOP. Lahko dobiš kompetentnega človeka, a to ni recept za uspeh. "Potrebno je zgraditi ekipo, jo vzgojit, jim predstaviti našo kulturo. Ta transfer je lažji, saj nas razumejo," je dodal.

"Da, naredili smo nekaj napak, za katere upam, da jih ne bomo ponavljali. Ustanovili smo lokalna podjetja, a smo naleteli na problem - v Srbiji smo imeli težave z ljudmi. Velik izziv je dobiti zanesljive in lojalne ljudi, ki jim lahko zaupaš. Zaradi napak, ki smo jih naredili, smo veliko časa stopali na mestu. Dokler se nismo odločili in odpustili zaposlenega v Srbiji, se nismo premaknili nikamor," je tujo izkušnjo delil Boršo. Na turški trg vstopajo drugače: dobili so lokalnega partnerja, ki je pripravljen sam investirati v podjetje.

Imejte realna pričakovanja

Ko vidiš, da ni prava oseba na mestu, jo je treba takoj zamenjati, je povedala Maria Anselmi iz Bisnode. V Srbiji nismo dovolj investirali v blagovno znamko, je izpostavila eno od napak, ki so jo naredili. Izziv so ljudje, je dodal Boršo. "Načrte je treba imeti, predvideti je treba tudi scenarij umika. Če ni preboja, in nenehno vztrajaš, se to lahko slabo konča. Nič se ne bo zgodilo čez noč. Delati je treba, imeti realna pričakovanja. Zavedajte se, da je treba v tujini investirati bistveno več v blagovno znamko, saj te tam ne poznajo. Čas pa je denar," izpostavi Boršo. Kot možnosti za gradnjo blagovne znamke izpostavljajo pisanje blogov, prek člankov, ki so jih tuji mediji objavljali, prek mailing liste.

"Želimo se direktno pogovarjati z ljudmi, ki želijo naš produkt. Networking, srečanja, pripomorejo pri gradnji," izpostavlja Anselmijeva.

Longboard s pospeškom

"Na testu se je Mischo Erban peljal dvakrat hitreje kot kolesarji," je povedal Tone Gorjup iz NGV, Naslednje generacije vozil. Podjetje namreč razvija posebno električno rolko (longboard), ki jo poganja baterija, tako da omogoča precej višjo hitrost kot običajne. "Rolka je imela velike pospeške, zato ni primerna za otroke, je pa zato bolj športni pripomoček," ravno pred kratkim jo je preizkusil tudi slovenski smučar prostega sloga v disciplini smučarskega kroga, Filip Flisar. Obiskovalci današnjega dogodka jo imajo priložnost tudi preizkusiti. 

Oglejte si galerijo slik z dogodka >>

Inovativni projekti so davčno podprti

Na dogodku je bilo govora tudi o davčnih blagajnah in olajšavah. Davčne olajšave se lahko prenašajo naprej, je poudaril Ivan Kranjec iz podjetja Verlag Dashöfer. Podjetja, ki imajo izgubo, pogosto ne koristijo olajšav. Pozabijo nanje, pove iz izkušenj. "To je velika napaka, saj vam bo olajšava propadla," je dopolnil Kranjec. Ob enakih stroških lahko plačate manj davkov. Dodaja, da bodo v prvih letih poslovanja vsi stroški predstavljali neko investicijo. Zato je treba biti pozoren. Matej Golob, moderator dogodka, je Kranjčevo predavanje navezal z zgodbo Foore - v naslednjih petih letih bi lahko olajšavo kot enaka ekipa (sicer na drugem projektu) izkoristili.

Premajhen trg in toga zakonodaja začasno prekinila delo

"Možen je tudi exit, a o tem bomo lahko spregovorili v naslednjih mesecih," sta povedala Borut Jeglič in David Arnež, člana ekipe Foore, ki je razvila aplikacijo Foora. "Trg je premajhen. Dodane vrednosti je premalo, toga je tudi zakonodaja. Ne omogoča elektronskega vodenja, vse mora biti na papirjih. Sicer smo bili zelo aktivni, da bi stvari premaknili, a ni nam uspelo. Zdaj je zadeva na polici. Če se bo kaj spremenilo, bo to zelo zanimiva stvar," sta dodala.

Da, lahko bi to že prej ugotovili, sta odgovorila na vprašanje, ali bi se za vsaj začasno prekinitev dela oziroma razvoja odločili že prej. "Načeloma že več časa veš, da moraš prenehati, ampak si tega ne želiš priznati. Čutiš, podobno kot čutiš to v zvezi. Da ne gre. Rekli smo si, naj si nehamo metati pesek v oči," sta bila realna mlada podjetnika, ki ju "neuspeh" ni odvrnil od nadaljevanja podjetniške poti. Z ekipo, s katero so ustvarjali Fooro, nadaljujejo z delom na novih projektih. 

David Arnež in Borut Jeglič iz Foore. 

28 milijard evrov novih priložnosti vsako leto

Ekipa Lushna je lani decembra dobila investicijo prek Podjetniškega sklada, kar jim je omogočilo večji vložek v marketing in prodajo. "Lahko smo delali več na spletu," je razkril Ažman, sicer vodja marketinga v podjetju in solastnik. Privoščili so si lahko razne akcije, ki so se jim že obrestovale.

Turizem je v vzponu, vsako leto zraste za 4 odstotke. Morda se sliši malo, a to pomeni 28 milijard evrov novih priložnosti vsako leto, je poudaril Jaka Ažman iz Lushne. Glamping se vse bolj prebuja, ljudje si želijo drugačnih počitnic in oddihov.

Slovenija ni njihov prioritetni trg, je le premajhen, zato so se bolj usmerili na tuje, zlasti na španskega in angleškega. Stiki s tujino so jim dali možnost izboljšanja produkta, ga prilagodili potrebam trga, s katerimi so se približali tudi svoji konkurenci. "To so mobilne hišice," od njih pa jih ločuje dejstvo, da ne gre za eko gradnjo.

Pri razvoju so jim na pomoč priskočile tudi nekatera slovenska podjetja, med njimi tudi Svea, s pomočjo katere so naredili prvi prototip. Postavili so jih na testni lokaciji ob Blaguškem jezeru.

Prijatelji bodo prijatelji, na začetku svetuje pogodbo o lastništvu. Takrat je izredno pomemben tudi, pravi, osebni stik, in doda, da so med 6 tisoč kilometrov dolgim potovanjem po Španiji obiskali prav vse, ki so jih kontaktirali in se z njimi tudi slikali.

Ko veteran v podjetništvu spregovori

"Običajno nagovorim z odrov in rečem kolegice in kolegi, zdaj pa moram reči mladi kolegi in kolegice. Izhajam iz veterantske zgodbe," je začel Dušan Olaj iz Duola. Če ne veste, kako je videti zgodba podjetnika garažne zgodbe ... to sem jaz, pravi. Zgodba, ki se je začela leta 1992, je še danes enaka. "Delamo in bomo delali balonske hale. Želeli smo iz enega izdelka, ki smo ga razvili iz nič in ga pripeljali do tehnološke dovršenosti, osvojiti svet." Danes imajo več kot 1500 referenc.

Njihove hale stojijo povsod po svetu - razen v severni Ameriki, Kanadi in Avstraliji. "Severna Amerika in Kanada nas ne zanimata," zaradi lokalnih proizvajalcev in komplicirane zakonodaje. Medtem pa jih je evropski trg povabil sam, na podlagi dobrih referenc v Rusiji. Osvojili so tudi arabski svet, ki je bil sprva skeptičen do balonskih hal. 97 odstotkov opravijo v tujini, Slovenija se za njihove produkte (žal) ne zanima.

Če boste stopali po poti drugih, boste pobirali drobtinice

"Pojdite ven," svetuje, naj se mladi podjetniki usmerijo v tujino. "Nikogar ni mogoče prehiteti, če stopamo po odtistih njegovih stopinj," je njegov eden najljubših stavkov. tisto, kar je nekdo že naredil, ostali že poznajo. "Če greš po isti poti, lahko pobiraš drobtinice, zato raje izberite svojo pot."

"Ruski mentor mi je svetoval: A4 list in 3 minute. Ko ste nekje, ko ste na pogajanjih. Na en list spravite vse tisto, kar prodajate. Tri minute pa je čas, v katerem bo sogovorniku padla pozornost. Če ne veste, kaj napisat, če ne morete spraviti na en list, potem imate problem."

Eden od navzočih ga je vprašal, kaj je največja napaka, ki jo je naredil: "Da sem ustanovil Duol in požel smeh v dvorani. A obenem je bila to tudi najboljša odločitev."

Duol je danes odrasel in me ne potrebuje več

"Podjetje je kot tvoj otrok. Duol je danes odrasel, ne potrebuje me več. Sem človek, ki išče nove tržne priložnosti.  Sem maratonec, triatlonec, Ironmanovec. Sam določam svoje meje," obenem pa razkril, da bodo iskali štiri nove zaposlene. Trenutno je zaposlenih 17 ljudi, nekaj je tudi zunanjih sodelavcev.

Uvodni nagovori dogodka Mladi podjetnik? Zakaj pa ne!

"Lepo pozdravljeni v novem centru. To je šele tretji večji dogodek tukaj," je navzoče pozdravil Gregor Sakovič iz NLB Centra inovativnega podjetništva. "Naša vizija je, da smo vpeti v podjetniško dogajanje. Ne samo s finančnim delom, temveč tudi s podjetniško ponudbo. Ideja prostora je, da je en del odprt, drugi del pa zaprt v sestankovalnice. Povabilo velja tudi v bodoče, ne samo danes. Kot center podjetništva, kjer si delimo izkušnje, je naša vrednota, da razvijemo podjetništvo v Sloveniji."

Rok Gorjup iz Simobila je svoj uvodni nagovor začel s stavkom, ki ga je izrekel Arhimed in ga navezal na današnji čas. "Naši zaposleni niso zaposleni pri Simobilu, ampak pri naših uporabnikih. Oni so tisti, ki nam dajejo plačo," obenem pa je čestital tudi vsem mladim podjetnikom, ki so uspeli do finala. "Sicer pa ste vsi zmagovalci. V razmerah, v katerih delujete, imajo nekateri stanje za izgovor, da se ne da uspeti. A vam je uspelo," je sklenil. 

Prijavi se na e-novice!