36-letni Žan Šude je bil eden tistih, ki mu je epidemija koronavirusa življenje obrnila na glavo. A izguba posla ga ni preveč potrla – ravno obratno. To je bil trenutek, ko je znanje, pridobljeno v prejšnjih projektih — od polaganja keramike, vodenja proizvodnje pirotehničnih izdelkov do gojenja jagod, spremenil v podjetje z globalnim dometom.
Tako rekoč v garaži je zgradil podjetje, ki izdeluje naboje za zračne puške pod blagovno znamko Zan Projectiles, ukvarja pa se tudi z zaščito kovin in izdelavo drugih drobnih delov, ki se večinoma uporabljajo v športnih strelskih sistemih.
S svojimi produkti so že danes prisotni na vseh kontinentih, poleg tega pa odpirajo podjetje v Združenih državah Amerike, kjer bodo vzpostavili svojo distribucijsko mrežo. Po besedah Šudeta jim bo to omogočilo večjo konkurenčnost in boljši nadzor nad razvojem trga. Njegovi izdelki so namreč med vrhunskimi športnimi strelci prepoznani kot izjemno inovativni — pogosto označeni celo za najbolj inovativne globalno v tej niši. Zato si Šude upa napovedati, da bo njegovo podjetje postalo vodilno svetovno podjetje v svoji panogi.
Letos bodo ustvarili 1 milijon evrov prihodkov, prihodnje leto želijo ta znesek podvojiti, do leta 2027 pa doseči 5 milijonov evrov prihodkov. Ob tem Šude pravi, da je načrt »zelo konzervativen«, saj razvijajo še en izdelek z bistveno večjim tržnim potencialom kot so naboji za zračne puške.
To je prepoznala tudi komisija. Njen predsednik dr. Jure Knez, direktor podjetja Dewesoft, je ob razglasitvi dejal: »Štirje danes niste imeli sreče, saj se je v izbor prijavil Žan Šude.«
»Žan Šude je glede na leto ustanovitve dosegel izjemen preskok in ustvaril največjo dodano vrednost med letošnjimi kandidati. Realizacija prihodkov in hitrost rasti med vsemi finalisti res izstopata. Ostali kandidati predstavljajo odlične podjetniške zgodbe, a so se nekateri morda prijavili nekoliko prezgodaj. Verjamemo in upamo, da se bodo znova prijavili, ko bodo imeli za sabo še kakšno dodatno leto poslovanja,« je Knezovo razglasitev pojasnil Borut Borštnik, član komisije in direktor Zavoda mladi podjetnik.
Poleg njiju sta v komisiji sedela še Kristina Kočet Hudrap (Tiko Pro) in Darko Jurić (Sparkasse).

Mladi podjetnik leta Žan Šude s še drugimi finalisti: Petro Gorečan, Nike Brajkovič in Majem Schöffmannom
Predstavitev finalistov: prvi je bil na odru Maj Schöffmann
Da je podjetniška pot resnično polna nepredvidljivih situacij, se je pokazalo tudi na današnjem dogodku, saj se Boštjan Fekonja, ki se sicer ukvarja z opremljanjem luksuznih jaht, zaradi slabih vremenskih razmer na morju ni mogel pravočasno vrniti na celino in udeležiti zaključne prireditve.
Tako so se tokrat za naziv Mladega podjetnika leta v t. i. pitchu oziroma 4-minutnem nastopu pomerili le štirje finalisti, ki so predstavili svojo poslovno idejo in razvojni preboj, tržni potencial rešitve in ključne mejnike ter ambicije za prihodnost.
Njihove nastope je budno spremljala strokovna komisija, ki ji predseduje dr. Jure Knez, Dewesoft, sestavljajo pa jo še Kristina Kočet Hudrap, direktorica podjetja Tiko Pro, Darko Jurić, Sparkasse, in Borut Borštnik, Zavod mladi podjetnik.
Maj Schöffmann je predstavil blagovno znamko Drink Duck, ki razvija koktajle za dvig razpoloženja in mentalne jasnosti. Podjetniška pot ga spremlja že desetletje – od prodaje semen in dodatkov za telefone do propadle kampanje na Indiegogo, ki jo danes opisuje kot pomembno lekcijo.
Z Drink Duck razvija vizijo, da ustvarja kakovostne slovenske izdelke, ki lahko uspejo tudi na tujih trgih. Ključna sestavina njihovih funkcionalnih koktajlov je goba resastega bradovca, znana po vplivu na dobro počutje in fokus. »Namesto alkohola, ki te potolče, želim na policah ponuditi nekaj, kar te dvigne,« je poudaril.
Po vstopu v Štartaj Slovenija in na police Spar Slovenija podjetje dosega zelo dobre rezultate. Letos ustvarjajo 250.000 evrov prihodkov, prihodnje leto načrtujejo rast na 610.000 evrov ter širitev v Združene arabske emirate, kjer zaradi prepovedi alkohola vidijo velik potencial. Za leto 2027 napovedujejo 1,4 milijona evrov prihodkov in vstop na španski trg, kjer bodo po projekcijah, ki jih je predstavil mladi podjetnik, zaradi pomanjkanja vode v ospredju ustekleničene pijače.

Maj Schoeffmann med predstavitvijo njegove podjetniške ideje.
Nike Brajkovič – Nea Malia
Nike Brajkovič je svojo podjetniško pot začela po nepričakovanem koncu športne kariere. Štiri leta nazaj je bil njen življenjski cilj nastop na olimpijskih igrah, a jo je poškodba prisilila v opustitev badmintona, ki ga je trenirala 13 let in ki je predstavljal njen temeljni del življenja. Hkrati se je soočala z izrazitimi težavami z lasiščem, za katere na trgu ni našla učinkovite rešitve.
Začela je iskati odgovore – raziskovala, testirala izdelke in iskala kombinacije, ki bi odpravile težave. Pogosto je uspela rešiti en problem, medtem ko je drugi vztrajal: ko se je prhljaj umiril, se je nadaljevalo izpadanje las, ali obratno. Iz te izkušnje je nastal njen prvi izdelek – hranilno olje za lasišče. Danes blagovna znamka Nea Malia že vključuje širši portfelj: hranilno olje za lasišče, negovalno olje za moške, čistilni šampon z rožmarinom, leave-in masko z UV filtri in svilenimi proteini ter olje za krepitev trepalnic in obrvi.
Tudi Nike je del projekta Štartaj Slovenija, ki je znamki prinesel dodatno prepoznavnost in pospešil rast. Poleg osnovne ciljne skupine je zaznala nov segment kupcev, starejše od 60 let, kjer vidi veliko neizkoriščenega potenciala.
Njena vizija je ambiciozna: do leta 2030 želi z Nea Malio doseči 1 milijon evrov prihodkov v Sephori. Prvo leto in pol je bila rast povsem organska, zasnovana na učinkovitosti izdelkov, je povedala. Konkurenčno prednost vidi v lokalnih slovenskih sestavinah, strokovni podpori doktorjev farmacije in v tem, da so izdelki razviti iz resničnih uporabniških potreb. Zaveda se, da bo za preboj na globalni trg ključna večja investicija v marketing, ki bo pospešila pot do mednarodne prepoznavnosti.

Nike Brajkovič med pitchanjem njene ideje Nea Malia.
Petra Gorečan – Milkimami
Petra Gorečan je svojo podjetniško pot zgradila na osebni izkušnji in jasni ugotovitvi: povprečna mama v enem letu z dojenjem opravi okoli 1.800 ur dela, pri tem pa izgubi veliko kalorij in energije. V Sloveniji in na Hrvaškem vsako leto rodi približno 0,5 milijona mamic, kar predstavlja velik potencial za podporo dojenju – a na trgu po njeni oceni do zdaj ni bilo ustreznih rešitev.
Ko se je soočala z lastnimi izzivi, ji je mama pripravila naravne piškote za podporo laktaciji. Rezultati so jo prepričali, zato se je odločila, da izdelek ponudi širše. Tako je nastal Milkimami, živilski izdelek – ne prehransko dopolnilo – zasnovan iz popolnoma naravnih sestavin, ki mamicam pomaga nadomestiti kalorijsko izgubo, podpira energijo in spodbuja laktacijo.
Začetki so bili doma v kuhinji. Od junija lani so prodali že 12.000 izdelkov, ustvarili 170.000 evrov prihodkov in dosegli 40-odstotni delež ponovnih nakupov. Milkimami gradi močno skupnost mam, saj je prisoten povsod, kjer so mame – v spletnih skupnostih, na dogodkih in v podpornih okoljih, je v okviru predstavitve povedala Gorečan.
Trenutno razvijajo izdelke, s katerimi mamico »ujamejo« že v zgodnji nosečnosti – prenatalni izdelki in kasneje prigrizki za malčke. Petra poudarja, da Milkimami »ni le piškotek, ampak poslanstvo«, saj želijo skozi hrano in podporo krepiti celotno izkušnjo materinstva.
Naslednje leto načrtujejo vstop na italijanski trg ter povečanje prihodkov na 350.000 evrov. Ekipo sestavljajo tri polno zaposlene osebe in dve dodatni sodelavki, ki združujejo digitalni marketing, proizvodnjo, ustvarjanje vsebin in podporo skupnosti.

Petra Gorečan, Milkimami
Kaj se je na dogodku Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! še dogajalo?
Namen dogodka je ponuditi realne vpoglede v podjetniške priložnosti, izzive in poti rasti, obenem pa izpostaviti posameznike, ki s svojimi projekti postavljajo nove standarde.
Začetni panel je vodil Borut Borštnik, direktor Zavoda mladi podjetnik, na odru pa so se mu pridružili Kristina Kočet Hudrap (Tiko Pro), Jure Knez (Dewesoft), David Žalec (Sadje v pisarni, ADGY, OATENTIK, predsednik SBC Mladi) in Darko Jurić (Sparkasse). Razprava se je osredotočila na razvoj podjetniških kompetenc, pomen mreženja in vrednost izkušenj, ki jih podjetniki pridobijo izven pisarn in ustaljenih procesov.
Del pogovora je bil posvečen tudi vtisom s podjetniškega potovanja v Sarajevo, nagradi za Mladega podjetnika leta 2024 Grega Ivančiča (Glow Seven), ki sta se ga udeležila tudi Jure Knez in Kristina Kočet Hudrap. Slednja je poudarila, da potovanja ustvarjajo »posebne vezi in učenje, ki se ga v pisarni ne moreš naučiti«.
Jure Knez pa je opisal najbolj »avanturističen« trenutek odprave: vtipkali smo mesto Travnik v Google Maps, potem pa se je začelo: konec asfalta, prepovedan prehod in okvarjen servo volan. Ko smo prišli na vrh hriba, smo šele videli prepad pod seboj, nato pa še oznako v cirilici, da gre za minsko območje. »Slabe odločitve včasih prinesejo najboljše anekdote,« je dejal in dodal, da je potovanje po svetu nujno za širjenje perspektiv.
Financiranje rasti in prvi koraki likvidnosti
Razprava je v nadaljevanju odprla vprašanje financiranja rasti in prvih korakov pri zagotavljanju likvidnosti.
David Žalec je poudaril, da je samostojno financiranje na začetku poslovanja pogosto najtežja pot, predvsem zaradi dolgih plačilnih rokov. »Na neki točki se lahko zgodi, da nimaš za plače,« je opozoril. Sadje v pisarni je financiral z delom na družbenih omrežjih za drugo podjetje; iz petletne agencijske poti je nato nastal OATENTIK, ki po njegovih besedah zdaj prvi mesec delovanja ne ustvarja več izgube. Dodal je, da je bil Sadje v pisarni zgolj prvi korak, saj je Slovenija majhen trg: »Vsem svetujem, da od začetka razmišljajo širše in ciljajo vsaj na evropski trg.«
Darko Jurić pa je odgovoril na vprašanje, kdaj je podjetje pripravljeno na bančni kredit. Po njegovih besedah velja splošno pravilo, da mora imeti podjetje vsaj dve leti bilanc, druga možnost pa je prijava na razpis za nepovratna sredstva, na podlagi katerih banka lahko odobri premostitveni kredit. V ospredju presoje je vedno denarni tok. »Nepremičnine, hipoteke in druga zavarovanja nimajo odločilne teže. Nekdo ima lahko hišo vredno milijon evrov, pa ne bo dobil 100.000 evrov kredita. Ključen je denarni tok – tako pri kreditu kot pri lizingu,« je poudaril.
Razprava je odprla tudi vprašanje, ali je trenutno obdobje za kredite bolj ugodno ali manj.
Darko Jurić je pojasnil, da so podjetniki po zadnji gopodarski krizi postali bolj previdni. »Podjetniki so po krizi bolj ziheraši in jemljejo manj kreditov,« je povedal. Po njegovih besedah je slovenskemu gospodarstvu v zadnjih letih dobro služilo prav to, da ni bilo močno zadolženo, kljub številnim globalnim izzivom – od covida do vojn in energetske krize. Kljub temu je poudaril, da financiranje samo po sebi ni slaba stvar: »Včasih je bolj smotrno vzeti kredit, če omogoča hitrejšo rast ali vzdrževanje stabilnega poslovanja.«

Začetni panel je vodil Borut Borštnik, direktor Zavoda mladi podjetnik, na odru pa so se mu pridružili Kristina Kočet Hudrap (Tiko Pro), Jure Knez (Dewesoft), David Žalec (Sadje v pisarni, ADGY, OATENTIK, predsednik SBC Mladi) in Darko Jurić (Sparkasse).
Kaj pa o napakah in lekcijah?
V zaključku panela so sogovorniki delili, kaj bi z današnjimi izkušnjami naredili drugače in katere nasvete bi dali sebi ter publiki.
Kristina Kočet Hudrap je povedala, da se z rastjo podjetja spremeni tudi pogled na izzive. Na začetku se je obremenjevala z vsako podrobnostjo in zaradi skrbi pogosto ni spala. Danes razmišlja povsem drugače. »Ne bi nujno začela drugače, bi pa bolj poslušala kakšen dober nasvet – predvsem pa se ne bi toliko sekirala,« je poudarila.
Jure Knez je izpostavil, da je vztrajanje lažje, če v podjetništvu uživaš. »Mali otroci – mali problemi, veliki otroci – veliki problemi. Pri podjetju je podobno,« je ponazoril. Omenil je izkušnje s Katapultom in Mestom akrobatov ter poudaril pomen ustvarjanja okolij, kjer si podjetniki med seboj pomagajo in delijo izkušnje. Po njegovih besedah je prav to lahko ena največjih prednosti Slovenije.
David Žalec je izrazito poudaril pomen kakovosti izdelka in da zapolnijo praznino na trgu. OATENTIK je tako postal najčistejše ovseno mleko na svetu, prav zato, ker drugi tehnologije še niso obvladali.
Darko Jurić pa je priznal, da je bančništvo v primerjavi s podjetništvom »dinozavrsko«, čeprav se hitro digitalizira in postaja privlačnejše za mlade. Z osebnega vidika pa je priznal, da je njegova največja osebna napaka, da sam ni šel v podjetništvo: »Ko vse skupaj spremljam z varne razdalje, lahko rečem samo kapo dol vsem, ki ste si upali na to pot.«
Med odločanjem komisije
V času, ko se je komisija odločala o zmagovalcu, je oder prevzel Grega Ivančič, ustanovitelj Glowen in Mladi podjetnik leta 2024. Povedal je, da mu naziv ogromno pomeni, saj je bilo preteklo leto polno vzponov in padcev, ki so oblikovali tako njegovo podjetniško pot kot osebno rast.
Dogajanje je popestril tudi nastop MP Hub banda, petčlanske glasbene skupine, ki je nastala v coworkingu MP Hub. Bend, ki še izbira svoje ime, oživlja klasični rock’n’roll s sodobnim pridihom in preigravajo klasike – od Elvisa do Orbisona.
