Bodo leteči avtomobili kmalu postali resničnost?

Podjetje Airbus, ki se že leta ukvarja z izdelavo letal, ima na tem področju največ izkušenj, kar pomeni tudi določeno prednost v tekmi. Projekt Vahana poteka pod okriljem Airbusovega podjetja A³ iz Silicijeve doline.

Naj že takoj na začetku priznamo, da pravzaprav ne gre za dejanske leteče avtomobile, torej hibridne avtomobile, ki bi se lahko vozili po cestah in hkrati tudi leteli. Omenjena podjetja, A³, Uber in Zee.Aero, se namreč ne osredotočajo na avtomobilski del letečih avtomobilov.

Vsa tri podjetja pa se ukvarjajo s t. i. letali tipa VTOL (angl. Vertical Take-Off and Landing), ki lahko vzletijo in pristanejo navpično, podobno kot helikopterji, kar pomeni, da za vzlet in pristanek ne potrebujejo letališke steze.

Projekt Vahana

Po besedah Zacha Loveringa, ki nadzira projekt Vahana, bo Airbusovo letalo tega tipa pripravljeno na množično izdelavo v času štirih let.

Letalo, izdelano v okviru projekta Vahana, bo električno letalo tipa VTOL, namenjeno enemu potniku, z osmimi rotorji. Lovering pravi, da bo doseg letala približno v velikosti mesta, natančne vrednosti pa ni razkril. Doseglo bo dvakratno hitrost avtomobilov, povzpelo pa se bo lahko do približno 300 m višine.

Prototip letala projekta Varhana. (Vir slike: Airbus)

Letalo bo brezpilotno, tako da ga potniku ne bo treba upravljati. Lovering je povedal: »Letalo bo na nek način podobno vlaku … To pomeni, da bo imelo pred vzletom določeno pot leta.«

Po njegovih besedah bo letalo opremljeno z lidarjem, radarjem in kamerami – torej s podobno tehnologijo, kot jo uporablja veliko avtonomnih vozil –, tako da bo lahko varno spremenilo pot leta, če bo naletelo na oviro.

Lovering se je projektu Vahana pridružil februarja, pred tem pa je štiri leta delal za konkurenčno podjetje Zee.Aero. Po njegovih besedah se pri Airbusu veliko bolj osredotočajo na dejansko izdelavo uporabnega letala, ne pa na razvoj inovativne tehnologije, kar ga je motiviralo pri odločitvi, da zapusti podjetje Zee.Aero.

Uporabnost letal tipa VTOL

Po Loveringovem mnenju je takšen tip transportnega sistema koristen na mnogih področjih, v okviru projekta Vahana pa se primarno osredotočajo na trg potniških prevozov.

Cilj projekta je oblikovati prevozno storitev po zgledu Uberja. Dejansko uporabo so si zamislili na naslednji način: vozila bodo parkirana na strehah večjih zgradb, na primer na tradicionalnih parkirnih hišah. Uporabnik bo v aplikacijo projekta Vahana vnesel podatke o svoji lokaciji in svojem cilju, aplikacija pa ga bo nato usmerila do najbližjega hangarja z letali. Do tja bo lahko uporabnik šel peš ali z Uberjem, odvisno od oddaljenosti.

Ko se bo uporabnik usedel v letalo, bodo opravljeni potrebni postopki pred letom. Relevantni podatki o letu bodo prikazani na zaslonu uporabnikovega telefona, morda pa bo za ta namen tudi v letalu poseben zaslon.

Podrobnosti o projektu še niso dokončno potrjene, opisane lastnosti pa pritrjujejo Loveringovi želji po oblikovanju storitve za prevoze.

Po njegovih besedah bodo letala projekta Vahana koristna tudi za prevažanje blaga, uporabna pa bodo tudi za oskrbovanje postaj prve pomoči na področjih, ki so jih prizadele naravne ali druge nesreče.

Projekt Uber Elevate

Tudi Uber se spogleduje z razvojem letala tipa VTOL za prevažanje potnikov, in sicer v okviru projekta Uber Elevate. V podjetju načrtujejo, da bodo prva vozila predstavili javnosti leta 2021, le leto po predvidenem dokončanju letal projekta Vahana. Po besedah predstavnikov podjetja bodo letala uporabnikom na voljo leta 2026.

Prikaz projekta Uber Elevate. (Vir slike: Uber)

Izzivi in ovire za letala tipa VTOL

Največja ovira, s katero se soočajo razvijalci letal tipa VTOL, je dovoljenje za uporabo takšnih letal. V veliko svetovnih državah je na primer še vedno prepovedana komercialna uporaba dronov, medtem ko se pristojne agencije večinoma še niso začele ukvarjati z avtonomnimi potniškimi letali.

Podjetja, ki razvijajo letala tipa VTOL, pa se soočajo še z drugimi izzivi. Oblikovati morajo »zračno infrastrukturo«, ki bo omogočala varno letenje. Poleg tega morajo na pristajališčih postaviti polnilne postaje, saj naj bi bila vsaj letala projekta Vahana električna.

Po Loveringovih besedah se bodo morala podjetja, ki se ukvarjajo z letali tipa VTOL, povezati med seboj, da bodo našla skupne rešitve za omenjene izzive. Meni, da bi lahko podjetje Airbus oziroma A3 prav v ta namen začelo sodelovati z Uberjem.

»Soočiti se moramo z ogromnimi regulativnimi, organizacijskimi in strukturnimi izzivi,« je še dejal. »Nanje se ne moreta odzvati le Airbus in še eno podjetje, temveč verjetno pol ducata ali celo ducat podjetij, da bomo skupaj rešili omenjene težave.«

Vir: Business Insider