S poznavanjem delovanja možganov do boljših rezultatov (Vir: Pixabay)
Poznavanje zakonitosti delovanja možganov lahko s pridom izkoristite pri načrtovanju in razporejanju delovnih nalog. Predstavljamo vam nekaj dejstev, ki so vam lahko pri tem v pomoč.
Opravljanje več nalog hkrati znižuje produktivnost
Kljub temu, da se marsikdo pohvali s tem, da je dober v večopravilnosti, pa je dejstvo, da naši možgani niso prilagojeni za tak način dela. Opravljanje več nalog hkrati znižuje produktivnost. Posledično vse naloge opravimo slabše, kot bi jih sicer. Možgani s preklapljanjem z enega opravila na drugega porabijo veliko energije.
Če delamo več kot eno stvar naenkrat, bomo obe nalogi opravili manj kvalitetno. Drastično se bo povečala možnost, da bomo pri delu naredili napake. Pri tem pa bomo za vse skupaj porabili več časa, kot bi ga, če bi se lotili najprej enega opravka in šele nato drugega, kar je ugotovil tudi znanstvenik David Mayer. Poleg tega se pri večopravilnosti poveča raven stresa. Večopravilnost se obnese le v primeru, če kombiniramo zelo rutinsko delo z miselnim.
Predlog: Skušajte se izogniti večopravilnosti. Če delo od vas zahteva, da kombinirate več stvari hkrati, skušajte čas, ki ga boste posvetili večopravilnosti, skrajšati na minimum. Določite npr. da boste delo na tak način opravljali največ dve uri na dan, ostali čas se posvečajte le eni nalogi naenkrat.
Načrtujte delovne bloke
Pri vsaki vrsti dela se aktivira drug del možganov. Tako za poglobljeno razmišljanje uporabljamo en del možganov, za rutinsko opravilo pa drugega. Pri udeležbi na sestankih spet uporabljamo druge miselne funkcije. Dobro je, da si delovni dan organizirate na način, da boste kar najbolje lahko opravili vse, kar ste si zadali.
Odgovarjanje na elektronsko pošto je precej rutinsko delo. Ker pa je tako delo tudi zelo razdrobljeno, nam vzame veliko energije. Največja napaka je, da se lotimo odgovarjanja na maile že takoj ob prihodu na delovno mesto, saj s tem dragoceno zalogo energije hitro porabljamo.
Priporočljivo je, da se na začetku delavnika posvetimo najzahtevnejšim opravilom, ki zahtevajo veliko razmišljanja in presoje. Začetki dneva so idealni za strateško načrtovanje, postavljanje prioritet in odločanje o pomembnih stvareh. Takrat so namreč naši možgani še spočiti.
Odgovarjanje na elektronsko pošto je veliko bolj priporočljivo ob koncu dneva, ko smo že utrujeni. Tak način dela namreč od nas ne zahteva posebne sposobnosti presoje. Če je nujno, da na pošto odgovarjate že tekom dneva, pa striktno omejite časovni razpon, ki ga boste posvetili temu.
Pametno si je dan razporediti na posamezne bloke. Tako naj bo 1. blok namenjen poglobljenemu razmišljanju, 2. blok sestankom, 3. blok pa rutinskemu delu. Tako vsakič obremenjujete le en del možganov in je potrošene najmanj energije. Pri delu pa boste tako najbolj učinkoviti. Zelo pomembno, da med delom načrtujete krajše oddihe, da si možgani vmes spočijejo.
Načrtujte potek dela (Vir: Pixabay)
Kako se lotiti iskanja rešitve na kompleksnejšem področju?
Iščete način, kako pristopiti do določenega problema in najti pravo rešitev? O konkretnem področju najprej zberite čim več informacij. Do problema pristopite z racionalnega vidika. Iščite povezave med informacijami in oblikujte različne scenarije možnega delovanja.
Ko imate občutek, da ste na miselnem nivoju naredili vse, pa vse skupaj odmislite in se posvetite drugim stvarem. Najdite tako aktivnost, ki od vas ne bo zahtevala razmišljanja. Privoščite možganom nekaj počitka. Najbolje je, če se lotite športa.
Dejstvo je, da možgani potrebujejo oddih. Morda se vam zdi, da jih ne uporabljate, a se v tem času začenjajo ustvarjati nove povezave med informacijami, s katerimi ste se poprej ukvarjali. Zelo verjetno je, da boste prav med obdobjem mirovanja, ko boste to najmanj pričakovali, doživeli preblisk. Utrnila se vam bo najbolj smiselna rešitev.
Motnje in delo pod stresom
Prav tako kot večopravilnost tudi motnje pomembno poslabšujejo koncentracijo, povečujejo možnost napak in znižujejo storilnost. Kljub temu, da se jim je včasih nemogoče izogniti, vseeno naredite kar največ za to, da bi jih bili deležni v manjši meri in da si v času dela zagotovite mir.
Pri delu pod stresom se vsa energija preusmeri v mišice, saj možgani telesu pošiljajo signale o nevarnosti. Našim prednikom je tovrstni odziv telesa zelo koristil, saj so se lahko pravočasno pripravili na beg, ko so bili soočeni z življenjsko nevarnostjo.
Na delovnem mestu, kjer so potrebne miselne sposobnosti, je to vse prej kot koristen obrambni mehanizem. S tem, ko se vsa energija preusmeri v mišice, se poslabšajo miselne sposobnosti, sposobnosti koncentracije, ustvarjalnosti, učenja in odločanja. Zato pri opravilih, kjer so zaželene tovrstne sposobnosti, delo pod stresom negativno učinkuje na kakovost rezultatov.
Vir: knjiga Srčni voditelj avtorice Barbre Rudmann
