Vlada je sprejete predloge nove protikorona zakonodaje že predala Državnemu zboru. (Vir slike: Pixabay)
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo (protikorona paket 1) dodatno opredeljuje in popravlja nekatere rešitve ter odpravlja nejasnosti, ki so pri izvajanju do sedaj sprejete zakonodaje v praksi povzročale precejšnje težave. Najpomembnejši cilji predlaganih ukrepov so še vedno ohranitev delovnih mest in delovanja podjetij, izboljšanje socialnega položaja ljudi, izredna pomoč samozaposlenim, izboljšanje likvidnosti podjetij in pomoč kmetijstvu.
Predlog nove zakonodaje je usmerjen tudi na lajšanje položaja gospodarskih družb pri najemanju nujno potrebnih likvidnostnih bančnih posojil, s čimer bi prispevali k ohranjanju gospodarske stabilnosti v državi in preprečili hujšo gospodarsko škodo ter ohranili delovna mesta.
Delavci na čakanju na delo
Do povračila nadomestila plače za delavce, ki čakajo na delo bodo po novem upravičeni tudi delodajalci, ki opravljajo finančno in zavarovalniško dejavnost in po SKD spadajo v skupino K, če imajo manj kot 10 zaposlenih, zanje pa bi po novem veljal tudi krizni dodatek in oprostitev plačila pokojninskih prispevkov.
Sprememba je uvedena tudi pri pogojih do upravičenosti delodajalcev do takšne pomoči – podjetja bodo do ukrepov upravičena, če jim bodo po njihovi oceni čisti prihodki od prodaje v letu 2020 upadli za več kot 10% glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019, oziroma 2020 tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letošnjem letu zaradi epidemije znižali za več kot 10% v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki leta 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020, do 12. 3. 2020.
Podjetja, ki jim prihodki ne bodo upadli za desetino, bodo pomoč morala naknadno vračati.
Do ukrepov so upravičeni tudi delodajalci, ki sicer vseh ukrepov ne izpolnjujejo, a imajo status humanitarne ali invalidske organizacije.
Pri delavcih, ki trenutno čakajo na delo se vpeljuje tudi novost glede dni, za katere jih delodajalec lahko pozove nazaj na delo. Po novih določbah bo šlo sedaj za sedem poljubnih dni v tekočem mesecu.
Enaki zgoraj navedeni pogoji veljajo tudi za pravico do dodelitve mesečnega temeljnega dohodka, ki ga bo potrebno vračati, v primeru da ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 pogoji ne bodo doseženi. Pri vračilu po novem ne bo več pogoja nadaljnjega ugotavljanja pogojev za vračanje pomoči po prihodnem poslovanju. Delodajalci in samozaposleni bodo pomoč morali vrniti le, če bi se jim prihodki zmanjšali za manj kot desetino v zgoraj navedenih obdobjih. Zamudnih obresti ob vračanju pomoči več ne bo potrebno plačati.
Krizni dodatek
Za delavce, ki v času epidemije delajo, so delodajalci oproščeni plačevanja prispevkov. Delavci, ki v času epidemije delajo, so upravičeni tudi do prejema kriznega dodatka, ki se izplača ob izplačilu plače – za mesec marec bo krizni dodatek izplačan do konca tega meseca. Krizni dodatek se izplača sorazmerno dejanskim delovnim dnem delavca, za dneve, ko je delavec na dopustu ali bolniški, pa se krizni dodatek ne izplača.
Državna pomoč
Po predlogu zakona do javnih sredstev niso upravičeni subjekti, ki so bili 31.12.2019 že podjetje v težavah. Skupni znesek javnih sredstev je omejen na 800.000 evrov bruto (pred davki in drugimi dajatvami). Ukrepi po tem zakonu ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis in/ali pomoči dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah.
Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči določenih omejitev. Če bi znesek prejetih javnih sredstev za veliko podjetje presegel 800.000 evrov bruto, se lahko spremeni sofinanciranje plač zaposlenim, ki čakajo na delo, oziroma oprostitev plačila prispevkov za zaposlene ki delajo. Država bi v tem primeru sofinancirala čakanje na delo in plačala prispevke, če skupni znesek javnih sredstev za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov ne bi presegel 80% mesečne bruto plače delavca. Pomoč pa bi morala biti namenjena le zaposlenim, ki bi bili sicer odpuščeni zaradi posledic epidemije. Delodajalec v času prejemanja pomoči delavcev za katere prejema pomoč tudi ne bi smel odpustiti.
Delodajalec bi moral za dodelitev pomoči tudi pridobiti predhodno odobritev ukrepa od evropske komisije in dokazati, da je škoda nastala zaradi izbruha koronavirusa presegla skupni znesek nadomestil plače in oprostitve prispevkov.
Prepoved izplačila dobička in nagrad
Izplačevanje nagrad bo po novem prepovedano samo poslovodstvu, ne pa tudi zaposlenim. Nagrade in dobiček se ne bi smeli izplačevati za leto 2019 in za leto 2020. Prepoved pri tem ne bi veljala za subvencioniranje plač zaposlenim, ki ne delajo zaradi višje sile in ne bi veljala za oprostitve prispevkov za pokojninsko zavarovanje za zaposlene ki delajo in za izplačilo kriznega dodatka. Prepoved izplačila dobička in nagrad velja tudi za družbe, ki bodo uveljavljale pravico do odloga plačil anuitet posojil za čas trajanja državnega poroštva, in ne za čas trajanja kreditne pogodbe
Zagotavljanje likvidnosti
V drugi segment ukrepov sodijo ukrepi na področju likvidnosti. Z njimi se banke skuša stimulirati k posojanju gospodarstvu tudi v času gospodarskega upada, kar bi nadomestilo izpad likvidnosti. Država bo veliko večino potencialnih kreditnih izgub v prihodnjih letih prevzela nase. Prevzemanje tveganja, oziroma dajanja poroštva je za mala, mikro in srednja podjetja (do 250 zaposlenih) dovoljeno v višini 80%. Za večja podjetja pa je odstotek tveganja nižji in znaša 70%.
Višina poroštva je omejena na 10% letnih prihodkov podjetja ali celoletni strošek dela, podjetja pa morajo sodelovati tudi v verižnem sistemu pobotov, da ne pride do verižne nelikvidnosti. V predlog zakona je bila dodana tudi možnost, da se garantirana likvidnostna posojila uporabijo za refinanciranje ali poplačilo vseh posojil, ki so bila dana tudi po razglasitvi epidemije. Banke lahko tako na povpraševanja po posojilih reagirajo takoj, že pred samo pravno veljavnostjo zakona.
Garancijska shema je trenutno postavljena na 2 milijardi evrov, njen obseg pa je naravnan na nadomeščanje likvidnosti, ki je bilo v ekonomiji v lanskem letu.
Nekatere nenujne upravne zadeve ponovno v tek
Sprejet je bil tudi predlog novele Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), katerega namen ostaja omogočanje ukrepov, ki preprečujejo širjenja virusne okužbe, varujejo zdravje in življenje ljudi in zagotavljajo delovanje posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ter zagotavljajo izvajanje pravic in obveznosti.
Na področju upravnih zadev novela omogoča vročanje odločb, sklepov in drugih dokumentov tudi v nenujnih zadevah. Predlagano je vročanje v hišni predalčnik, poštni predal ali elektronski predal, kar omejuje fizične stike med osebami. V nenujnih zadevah sicer roki v času začasnih ukrepov ne tečejo, zato naslovnik ne bo dolžan nemudoma opraviti dejanja, lahko pa ga bo in s tem omogočil nadaljevanje postopka.
