Čakanje na delo: vse kar morate vedeti delodajalci

Delodajalci imajo že po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) možnost v določenih primerih delavce napotiti na začasno čakanje na delo domov, z namenom ohranitve zaposlitve, delavcem pa v tem času pripada nadomestilo plače.

Prvi sveženj protikorona zakonodaje – Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije  COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) katerega eden od namenov je tudi ohranjanje delovnih mest, delodajalcem v primeru ko so bili zaradi epidemije delavce primorani poslati na čakanje na delo domov, oziroma ko ti ne delajo zaradi višje sile, ponuja različne oblike pomoči. Novela zakona (ZIUZEOP-A), ki je v veljavo stopila prejšnji teden pa popravlja pomanjkljivosti prvega svežnja zakonodaje in v določeni meri spreminja upravičence do pomoči in pogoje za dodelitev pomoči. Komu in pod kakšnimi pogoji torej pripada pomoč navajamo v nadaljevanju prispevka.

Drugi predpis, ki ureja to področje pa je Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki ureja povračilo izplačanih nadomestil plače upravičenim delodajalcem za delavce, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati svojega dela.

Kako delodajalec odredi začasno čakanje na delo od doma?

V primeru, da pri delodajalcu pride do situacije, ko začasno ni zmožen delavcu zagotavljati dela, mu lahko pisno odredi čakanje na delo doma. Delavec je lahko o tem obveščen v papirnati obliki, bodisi po elektronski pošti, na elektronski naslov, ki ga zagotavlja in mu uporabo nalaga delodajalec.

V odredbi mora delodajalec še pred pričetkom čakanja na delo navesti podatke o delavcu, razloge za čakanje na delo od doma (opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije) z ugotovitvijo, da zaradi poslovnih razlogov delavcu dela začasno ne more zagotavljati. Določiti je potrebno tudi datum pričetka čakanja na delo ter možnost, da ga delodajalec pozove nazaj na delo, način poziva in čas, ki ga ima delavec, da se odzove na takšen poziv. Obvezna je tudi navedba višine nadomestila plače, ki pripade delavcu. Po ZDR-1 slednje znaša 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih, nadomestilo pa je seveda lahko tudi višje, ne sme pa biti nižje od minimalne plače.

Delodajalec lahko na čakanje na delo napoti več delavcev hkrati, a mora biti vsak delavec na čakanje napoten s svojo odredbo.

Kateri delodajalci so upravičeni do pomoči?

Po prenovljeni zakonodaji (ZIUZEOP-A) lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plač uveljavljajo vsi delodajalci v RS, razen neposrednih ali posrednih proračunskih uporabnikov ali uporabnikov proračuna občine, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v lanskem letu višji od 70% ter delodajalcev, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost iz skupine K, po SKD in imajo na dan 13. marca letošnjega leta več kot 10 zaposlenih. Prav tako do pomoči niso upravičena tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij in institucije, organi ter agencije EU v RS.

Novela je spremenila tudi pogoje upravičenosti do pomoči, do katere naj bi po novem bili upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10% glede na lansko leto. Če niso poslovali celo leto 2019, oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letošnjem letu zaradi epidemije znižali za več kot 10% glede na povprečne mesečne prihodke v lanskem letu. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki zaradi epidemije v letošnjem letu zmanjšali za več kot 10%, glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Ti pogoji morajo biti izkazani ob predložitvi letnih poročil za leto 2020, v nasprotnem primeru se bo pomoč vračala.

Do ukrepa so po novem, ne glede na izpolnjevanje pogojev glede upada prihodkov, upravičeni tudi delodajalci s statusom humanitarne organizacije ali invalidske organizacije.

Poleg izpolnjevanja zgoraj navedenih pogojev delodajalec, ki bi želel uveljavljati pomoč na dan vložitve vloge ne bo smel imeti neplačanih zapadlih obveznosti do FURSa, upoštevala se bo toleranca do 10,00 evrov dolga. To pomeni, da mora imeti na dan oddaje vloge delodajalec predložene tudi vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let, do dne oddaje vloge.

Za katere delavce je mogoče uveljavljati pomoč?

Delodajalci lahko pomoč uveljavljajo za delavce, ki so na čakanju na delo, oziroma ne delajo zaradi višje sile od 13. marca naprej, pa najkasneje do 31. maja 2020. Za uveljavljanje pomoči ZIUZEOP ne določa najmanjšega števila delavcev, ki bi morali biti na začasnem čakanju, da so delodajalci upravičeni do povračila nadomestila – delodajalcem torej pomoč pripada za vsakega delavca, ki je na čakanju. Na začasno čakanje na delo gre lahko tudi poslovodna oseba, če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in je v obvezna socialna zavarovanja vključena po zavarovalni podlagi 01.

Če delavci dela ne morejo opravljati zaradi odrejene karantene, pa se uporabljajo določbe ZIUPPP – povračilo je mogoče uveljavljati za obdobje od 29. marca, do 30. septembra 2020.

Za kakšno pomoč gre?

Povračilo izplačanih nadomestil plač

Delodajalci lahko uveljavljajo povračilo izplačanih nadomestil za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo in delavce, ki ne delajo iz razlogov višje sile. Delodajalcem se nadomestilo izplača v polni višini, vendar največ do višine na mesec prepračunane povprečne plače za leto 2019 v RS, zmanjšane za prispevke zavarovanca. Delodajalcu povračilo nadomestila pripada za dejansko mesečno, oziroma tedensko delovno obveznost delavca.

Oprostitev plačila prispevkov od nadomestila plač

Delodajalec je za takšne delavce upravičen tudi do oprostitve plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov iz tega zakona, a največ od nadomestila plače do višine povprečne mesečne plače za leto 2019 v RS (1.753,84 evrov). Vse prispevke v tem primeru krije država. Če je znesek nadomestila višji od povprečne plače, se od razlike prispevki obračunajo in plačajo. Če delavec na čakanju ni polni mesec, oziroma, če je delavec zaposlen za krajši delovni čas, je potrebno upoštevati sorazmerni znesek.

Za delodajalce, ki so neposredni ali posredni uporavniki proračuna RS ali občine, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v lanskem letu nižji od 70%, lahko povpračilo nadomestila uveljavljajo le v višini deleža, ki je enak deležu njihovih prihodkov iz nejavnih virov.

Kakšne pravice in obveznosti ima v tem času delavec?

Delavec, ki je na čakanju na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanih nadomestil plače ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. V tem času je upravičen do izplačila nadomestila plače, kot ga določa ZDR-1, ki pa ne sme biti nižje od minimalne plače.

Po trenutno veljavni zakonodaji se mora delavec na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu, o čemer mora delodajalec predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje na: gpzrsz@ess.gov.si. Novela pa to obveznost deloma spreminja in predvideva, da delodajalec lahko od delavca zahteva, da se na delo vrne do sedem dni v tekočem mesecu.

Kako uveljaviti povračilo nadomestila plače in kdaj bo izplačano?

Če želi delodajalec uveljavljati pravico do povračila izplačanih nadomestil plače mora v ta namen pri Zavodu za zaposlovanje v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020 vložiti vlogo v elektronski obliki. Pred oddajo vloge se je potrebno registrirati na portalu za delodajalce.

Za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile, je potrebno vlogi priložiti tudi izjavo, da delavci dela ne opravljajo iz razloga višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače. Potrebno je priložiti tudi dokazilo delavcev o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile.

O popolni vlogi bo odločeno v 8 dneh od njene vložitve. Povračilo se bo izplačevalo mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, na 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače. Za vloge vložene do 30. aprila bo povračilo izplačano v ponedeljek, 11. maja.

Kako ukrepe uveljaviti pri FURSu?

Delodajalci o izplačanih nadomestilih, za katere so oproščeni plačila vseh prispevkov predložijo ločen obračun, v katerem prispevke obračunajo in prikažejo v koloni “obračunani”. Delodajalci, ki bodo uveljavljali oprostitev plačila socialnih prispevkov oddajo obrazec REK-1 z navedbo dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo višje od povprečne plače, bo za razliko potrebno oddati REK-1 z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer se prispevki za socialno varnost od te razlike obračunajo in plačajo. V polje M01 delodajalec vpiše izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije, v polje M02 pa nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile.

Kako pa v primerih, ko je delavcu odrejena karantena?

Možnost povračila nadomestila plače zaradi odrejene karantene določa ZIUPPP, povračilo pa se lahko uveljavlja od 29. marca, do 30. septembra 2020. Ta vrsta pomoči pride v poštev za delodajalce, ki zaposlujejo delavce, ki jim zaradi odrejene karantene ne morejo organizirati dela na domu. Tudi v tem primeru je delavec upravičen do nadomestila v višini 80% njegove povprečne plače iz zadnjih treh mesecev, delodajalcu pa država povrne celoten znesek izplačanega nadomestila.

Vlogo za povrnitev izplačanih nadomestil je v tem primeru potrebno vložiti v roku 8 dni od datuma na odločbi, s katero je odrejena karantena.

Odgovori na najpogostejša vprašanja

V nadaljevanju smo zbrali tudi odgovore FURSa in Zavoda za zaposlovanje na najpogostejša vprašanja, ki so jih prejeli v zvezi s povračilom izplačanih nadomestil v primeru čakanja na delo.

1. Delavec v času čakanja na delo koristi letni dopust, njegova plača pa ne presega povprečne plače v RS za 2019. Ali se za takega delavca odda dva ločena REK obrazca?

Delavcu v času izrabe dopusta pripada 100% nadomestilo plače. Delodajalec takrat ob izplačilu dohodka odda REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1002. Če je med koriščenjem dopusta praznični dan, se obrazca ne popravlja. Če pa je delavec na čakanju cel čas, se mu tudi za praznični čas obračuna nadomestilo plače v višini 80% in se odda REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004, so pojasnili na FURSu.

2. Podjetje je delavce na čakanje poslalo s 13. marcem, v aprilu pa sta dva praznika. Kako pravilno obračunati nadomestilo?

V primeru, ko je delavec na začasnem čakanju na delo in je vmes praznik, se nadomestilo plače obračuna po pravilu primarne odsotnosti z dela – torej razlog epidemije. Delavec je tudi v tem primeru upravičen do izplačila nadomestila kot bi ga dobil, če bi delal.

3. Delavca smo poslali na čakanje na delo, ta pa je vmes zbolel. Do kakšnega nadomestila je upravičen?

Če delavec v času čakanja na delo zboli ali se poškoduje, pridobi pravico do odsotnosti z dela po predpisih zdravstvenega zavarovanja. Nadomestilo plače, ki bi v tem primeru bremenilo delodajalca pa delavec prejme v breme ZZZS.

4. Delavec je doma iz razlogov višje sile. Kako je z nadomestilom v tem primeru?

Po trenutno veljavni protikorona zakonodaji se za višjo silo štejejo: varstvo otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol, nezmožnost prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza in zaprtje mej s sosednjimi državami. Nadomestilo je v tem primeru enako, kot pri napotitvi na čakanje na delo in ne sme biti nižje od minimalne plače. Vlogo za izplačilo povračila nadomestil se prav tako vloži pri Zavodu za zaposlovanje.

5. Ali lahko delavec med čakanjem na delo dela?

Delodajalec lahko delavca pozove nazaj na delo do sedem dni v tekočem mesecu, predhodno pa je o tem potrebno obvestiti zavod za zaposlovanje po elektronski pošti na: gpzrsz@ess.gov.si.

6. Ali lahko na začasno čakanje na delo delodajalec napoti tudi delavca, ki je zaposlen za določen čas?

Da, če za to obstajajo zakonski razlogi (poslovni razlog).

7. Ali se povračilo nadomestila plače lahko uveljavlja tudi za delavce v odpovednem roku?

Takšno povračilo ni predvideno, saj je namen ZIUZEOP ohranitev delovnih mest, zaradi posledic epidemije.

8. Ali lahko vlogo za delodajalca odda računovodja?

Delodajalec mora svoje podjetje najprej registrirati na portalu Zavoda za zaposlovanje za delodajalce. Če nato želi, da vloge zanj ureja računovodja, ga lahko že ob registraciji podjetja navede kot uporabnika in mu sporoči podatke o pooblastilu.

9. Ali je mogoče že oddane vloge popravljati?

Od oddane vloge je mogoče odstopiti in vložiti novo vlogo, ki pa mora biti oddana v 8 dneh od napotitve delavca na čakanje na delo.

10. Ali se lahko vlogo za povračilo iz razloga karantene vloži tudi za tuje državljane?

Da, po ZIUPPP je v tem primeru potrebno vlogi priložiti kopijo odločbe slovenskega ministrstva za zdravje. Če delavec tega dokazila ne more posredovati, je v tem primeru možno povračilo uveljavljati iz razloga višje sile, ki je posledica zaprtja mej s sosednjimi državami, po ZIUZEOP.

11. Kdaj bo izplačano prvo izplačilo?

Povračilo izplačanih nadomestil se izplača 10. dan v mesecu za pretekli mesec. Če bo vloga vložena pravočasno in bo popolna, bo delodajalec po izdanem sklepu o povračilu izplačanih nadomestil plače prvo izplačilo lahko pričakoval že 11. maja, za mesec marec.

12. Ali se lahko vloga odda za vsak mesec?

Da, če delodajalec želi uveljavljati pravico do izplačila nadomestila za dodatne, oz. druge delavce. Zahtevki bodo mesečni, datumi in vsebina pa bo obrazložena v sklepu o pravici do povračila.