Delodajalci: kakšno pomoč lahko koristite za vaše zaposlene?

Naj spomnimo, da je bilo delodajalcem kar zadeva njihove delavce že s prvim paketom protikorona zakonodaje omogočeno uveljavljanje različnih vrst pomoči. Dva od pomembnejših sprejetih ukrepov sta bila zagotovo pravica do povračila nadomestila plače za delavce, ki čakajo na delo ali so doma iz razlogov višje sile in oprostitev plačila prispevkov za takšne delavce. Navedena ukrepa delodajalec uveljavlja z vlogo, ki jo vloži pri Zavodu za zaposlovanje, za izplačilo nadomestila plače pa je potrebno predložiti tudi pravilno izpolnjeni REK-1 obrazec.

Čakanje na delo iz poslovnega razloga ali razloga višje sile

Če je delodajalec svoje delavce po razglasitvi epidemije napotil na čakanje na delo ali pa so ti na čakanju na delo iz razlogov višje sile, je za takšna izplačana nadomestila upravičen do povračila. Druga vrsta pomoči, ki jo prav tako od pričetka epidemije naprej (od 13. marca do 31. maja 2020) lahko za takšne delavce koristijo delodajalci je oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost. Mesečno se oprostitev sicer prizna največ od nadomestila plače do višine povprečne mesečne plače v Sloveniji za leto 2019 (1.753,84 evrov).

Ukrepa lahko po novelirani protikorona zakonodaji koristijo delodajalci, ki bodo v letu 2020 zaradi epidemije utrpeli več kot 10% upad prihodkov glede na leto 2019. Če v celotnem letu 2019, oziroma 2020 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če niso poslovali v letu 2019, so do ukrepa upravičeni tudi delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020, do 12. marca letošnjega leta.

Ukrepa ne glede na izpolnjevanje pogojev upada prihodkov veljata tudi za delodajalce s statusom humanitarne ali invalidske organizacije.

Če bo delodajalec uveljavljal ukrep povračila izplačanih nadomestil, bo za to na eDavkih moral oddati obrazec REK-1, z navedbo vrste dohodka 1004 (nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije). Če je nadomestilo izplačano delavcu višje od povprečne plače, bo moral delodajalec za razliko oddati obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, od tega zneska pa bo tudi obračunal in plačal prispevke za socialno varnost. Za poročanje podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije delodajalec vpiše v polje M01, pri čakanju na delo zaradi višje sile pa v polje M02.

Kdo ni upravičen do takšne pomoči?

Do pomoči niso upravičeni neposredni ali posredni proračunski uporabniki RS, oziroma uporabniki proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v lanskem letu višji od 70%. Prav tako do pomoči niso upravičeni delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po SKD, če imajo več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca letošnjega leta. Poleg tega do pomoči niso upravičena tudi tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v Sloveniji.

Kako uveljaviti pomoč in o tem pravilno poročati?

Delodajalec o izplačanih nadomestilih za katere je oproščen plačila vseh prispevkov predloži ločen obračun, kjer prispevke obračuna in prikaže v koloni »obračunani«. Delodajalec mora tudi obračunati in plačati akontacijo dohodnine. V primeru, da je z nadomestilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, oprostitev prispevkov za slednje ne velja. Te prispevke delodajalec poroča v stolpcu »za plačilo«.

Zaposleni ki delajo

Delodajalci zasebnega sektorja lahko za delavce, ki v času epidemije delajo uveljavljajo delno oprostitev plačila prispevkov. Gre za oprostitev plačila prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, od izplačane plače za delo v obdobju od 13. marca do 31. maja 2020. Istim delavcem, katerih zadnja izplačana plača ni presegla trikratnika minimalne plače, za to obdobje pripada tudi mesečni krizni dodatek. Ta znaša 200 evrov mesečno in se izplača sorazmerno obdobju, v katerem delavec dela v času epidemije. Mesečni krizni dodatek je prav tako oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Kdo ni upravičen do takšne pomoči?

Iz obeh ukrepov so izključeni neposredni in posredni proračunski uporabniki in uporabniki občinskih proračunov ter delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost skupine K po SKD in imajo na dan 13. marca letošnjega leta več kot 10 zaposlenih. Do ukrepa prav tako niso upravičena tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v Sloveniji.

Kako uveljaviti pomoč in o tem pravilno poročati?

Delodajalec za izplačane plače za katere velja ukrep oprostitev plačila dela prispevkov predloži ločen obračun. V njem prispevke za PIZ obračuna in prikaže v koloni »obračunani«, ostale prispevke in akontacijo dohodnine pa obračuna in plača. Uvedene so tudi nove šifre vrste dohodka – REK-1: 1002 Plača za delo v času epidemije. Če hkrati s plačo izplača tudi bonitete, povračilo stroškov, premijo pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, je potrebno od slednjih izplačil prispevke plačati in o njih poročati v stolpcu »za plačilo«.

O izplačilu mesečnega kriznega dodatka delodajalec poroča na REK-1 obrazcu, šifra vrste dohodka 1190. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052.

V nadaljevanju predstavljamo tudi nekaj najpogostejših praktičnih primerov predlaganja REK-1 obrazca za izplačila zaposlenih po interventnih ukrepih, ki jih vpeljuje protikorona zakonodaja.

1. Delodajalec je upravičen do ukrepov, njegovi delavci pa delajo že od začetka epidemije (13.3. do 31.3.)

Delodajalec v tem primeru predloži dva obračuna. Za obdobje v marcu do 12.3.2020 obračun REK-1 z vrsto dohodka 1001 (plača in nadomestila plače) ali 1091 (plača in nadomestila plače – delavci napoteni na delo v tujino). Z obdobje v marcu od 13.3. do 31.3.2020 predloži ločen obračun z vrsto dohodka 1002, v katerem prispevke za PIZ obračuna in prikaže v koloni »obračunani«, ostale prispevke skupaj z akontacijo dohodnine pa obračuna in plača. Plača in nadomestilo plače za polni delovni čas pri tem ne smeta biti nižja od minimalne plače. Za obračun prispevkov se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke.

Za mesečni krizni dodatek ali njegov sorazmerni del se na iREK vnese znesek izplačanega dodatka v polje A052, v polju A051 pa se izbere vrsto dohodka 0000.

2. Delodajalec je upravičen do ukrepov, njegovi delavci pa v času epidemije delajo (v aprilu)

Delodajalec za izplačane plače predloži REK-1 z vrsto dohodka 1002 (plača za delo v času epidemije). Plača in izplačilo nadomestila plače za polni delovni čas ne smeta biti nižja od minimalne plače, za obračun prispevkov pa se upošteva tudi najnižja osnova za prispevke.

Mesečni krizni dodatek se izplača zaposlenim, ki dejansko delajo, za dneve, ko so dejansko na delu. V tem primeru se na iREK vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052, v polju A051 pa izbere vrsto dohodka 0000.

3. Delodajalec je upravičen do ukrepov, nekaj delavcev je na čakanju na delo, nekaj jih dela od doma, nekaj pa na delovnem mestu

Za zaposlene, ki delajo doma ali na delovnem mestu, se v obdobju od 13. marca dalje upošteva vrsta dohodka 1002 (plača za delo v času epidemije). Prispevke za PIZ delodajalec takrat obračuna in prikaže v koloni »obračunani«, ostale prispevke in akontacijo dohodnine pa obračuna in plača.

Za delavce, ki prejemajo nadomestilo plače za čakanje na delo, je delodajalec od 13. marca upravičen do oprostitve plačila vseh prispevkov, mesečno pa se oprostitev prizna največ od nadomestila plače do višine mesečne povprečne plače v RS, za lansko leto. Uporabi se vrsto dohodka 1004 (nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije).

Zaposlenim, ki delajo, za dneve ko dejansko delajo delodajalec izplača mesečni krizni dodatek ali njegov sorazmerni del.

4. Delodajalec je upravičen do ukrepov, delavec pa koristi bolniški dopust, npr. v času 14.4. do 24.4.2020

Delodajalec za čas 14.4. do 24.4. predloži obračun REK-1 z vrsto dohodka 1001 (plača in nadomestila plače) ali 1091 (plača in nadomestila plače – delavci napoteni v tujino). Ker delavec v času epidemije koristi bolniško odsotnost, je za to obdobje potrebno predložiti REK-1.

V obdobju ko delavec dela (1.4. do 13.4. in 25.4. do 30.4.) gre za izplačane plače po vrsti dohodka 1002 (plača za delo v času epidemije), zato za ta izplačila prispevke za PIZ delodajalec obračuna in prikaže v koloni »obračunani«. Delavcu, ki v času epidemije dela tudi v takem primeru pripada krizni dodatek, vendar le sorazmerni del (za čas bolniške odsotnosti mu ta ne pripada).