0,5 odstotka svoje dohodnine lahko namenite različnim organizacijam. (Vir slike: Pixabay)
Preostanek vsote, ki je davčni zavezanci ne namenijo posameznim organizacijam, ostane v državnem proračunu. Državljani smo torej dobili dovoljenje, da pokažemo, koliko nam je mar, kam gre naš denar.
Kako smo svojo možnost izkoristili od 2007 do sedaj?
Vir slike: Mediatoolkit.
V prvem letu se je za donacijo odločila zgolj petina davčnih zavezancev. Šest let kasneje je svojo dohodnino namenilo že 40 %, vendar se trend rasti v letu 2014 poleže. Po podatkih Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij 60 % ljudi pusti 0,5 % dohodnine v državni blagajni, skoraj 5 milijonov sredstev pa tako ostane nerazporejenih. Za nevladne organizacije je še bolj zaskrbljujoče dejstvo, da znesek povprečnih doniranih sredstev pada. V letu 2007 je bila povprečna višina donirane dohodnine 12,64 €, v letu 2015 pa le še 9,61 €.
Analiza spletnega mnenja o akciji #nulapet
Podjetje Mediatoolkit je zanimalo, kakšno je na spletu mnenje o doniranju 0,5 % dohodnine.
V obdobju enega meseca (13.11.2016 – 13.12.2016) je aplikacija Mediatoolkit spremljala spletne objave in objave na družbenih omrežjih. Zvrstilo se je 194 objav, največ 28.11. (29 objav v dnevu). Najvišjo dejavnost je zabeležil Twitter, in sicer 60,31 % objav. Sledili so splet (18,56 %), Facebook (15,98 %), Instagram (4,12 %) in Youtube (1,03 %).
Vir slike: Mediatoolkit.
Objave z največjim dosegom na Twitterju in Facebooku
Na Twitterju so imele največji doseg objave predsednika države Boruta Pahorja (@BorutPahor), znanega blogerja in tviteraša Ronija Kordiša (@had) in oddaje RTV Slovenija Studio City (@StudioCity_).
Vir slike: Mediatoolkit.
Na Facebooku pa so imele največji doseg objave narodnozabavnega ansambla Modrijani, športnika Dejana Zavca in medijske hiše POP TV oziroma njenega portala 24ur.com.
Vir slike: Mediatoolkit.
Med objavami ni bilo negativnih; objave so bile večinoma nevtralne ali pozitivne – uporabniki so nagovarjali k aktivni udeležbi v akciji #nulapet ali oznanili svojo udeležbo. Največ objav je na Facebooku ustvarila Mačja Hiša, na Twitterju pa kar sam Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
Objave glede na tip in spol uporabnika
Raziskovalci so ugotovili, da večino spletnih objav ustvarijo organizacije (62 %), ki posameznike nagovarjajo k namenitvi sredstev. To nakazuje tudi dejstvo, da organizacije v manjšem številu retweetajo (zgolj 15 % vseh objav). Fizične osebe po drugi strani retweetajo v kar 49 %.
Med fizičnimi osebami so bolj aktivni moški, ki ne ustvarijo zgolj več objav (66 %), temveč ustvarijo tudi več inovativnih vsebin (zgolj 22 % moških vsebine retweeta).
Kaj statistika napoveduje akciji #nulapet?
Na Twitterju je 206 500 Slovencev; tako je Twitter na drugem mestu na lestvici popularnosti družabnih omrežij. Na prvem mestu je z 833 500 uporabniki Facebook. Dejstvo, da je največja aktivnost ravno na Twitterju, ne prinaša najboljših napovedi za nenaden poskok namenjenih sredstvih v letošnjem letu. Facebook, kjer bi se glavne aktivnosti, dogajanja in vabila morala deliti, je šele na tretjem mestu (s 45 % manj objavami kot Twitter). Analiza aktivnosti glede na demografijo nadalje vodi v zaključek, da večino objav ustvarijo organizacije, fizične osebe pa v veliki meri retweetajo, kar je že napisano.
Tako bo zagotovo kakšna oseba več delila svoj delež dohodnine, na žalost pa bi še večji uspeh pomenila večja angažiranost fizičnih oseb, ki imajo večji vpliv na mnenje posameznikov. Analiza akcije na družabnih omrežjih, ki jo je opravilo podjetje Mediatoolkit, tako zaključi, da akcija #nulapet ni napačna in bo verjetno prinesla vsaj nekaj pozitivnih rezultatov. Z uporabo pravega kanala pa bi zagotovo lahko dosegla več.
Vir: Mediatoolkit
