Bgunski otroci se bodo nemščino učili s pomočjo robota Naa (Vir slike: YouTube).
Letos je Evropa doživela največji begunski val po drugi svetovni vojni, ki prinaša vprašanje oblastem, kako omogočiti integracijo za nove rezidente. V Nemčiji je na primer razumevanje jezika eden od ključnih dejavnikov za integracijo v izobraževalni sistem in družbo.
Raziskovalci na nemški univerzi Bielefeld poskušajo novemu izzivu naproti pristopiti z uporabo najnovejše tehnogije, natančneje z roboti. Z uporabo robota, ki ga je možno sprogramirati in sliši na ime Nao, poskušajo begunske otroke, stare od štiri do pet let, naučiti osnov nemškega jezika. Nao, ki se izgovori kot now (slo. zdaj), je opremljen s tablico, mikrofonom in kamero, njegova naloga pa je pomoč otrokom iz vojnih območij, kot so Sirija, Afganistan in Irak, pri učenju nemščine, in sicer z uporabo slikovnega materiala za osvajanje preprostih besed in izrazov.
Roboti z znanjem za boljši vstop v šolski sistem
Po podatkih nemškega statističnega urada v Nemčiji tretjina otrok, mlajših od petih let, živi v imigrantskih družinah. Roboti, ki bodo delovali v okviru programa L2TOR, jim bodo nudili znanje, ki jim bo pomagalo pri vstopu v šolski sistem. Program, ki je financiran s strani Evropske unije, se bo začel konec januarja prihodnje leto in bo trajal tri leta. Robota sicer čakajo še številni testi.
Robot, ki spominja na otroka, uči, hodi in pleše
Skoraj 60 centimetrov visok simpatičen robot, je bil prvič zasnovan leta 2004 s strani francoskega podjetja Aldebaran Robotics. Da bi se otroci ob njem počutili čim bolj prijetno, spominja na otroka, ima glavo, dve roki in dve nogi. Poleg govornih sposobnosti, lahko še hodi in celo pleše. Med njegove prednosti se uvrščata tudi prepoznava obrazov in glasov.
Nao roboti bi lahko v evropske učilnice prišli že v naslednjih 18 mesecih, ocenjuje skupina iz Bielefelda. Raziskovalci poudarjajo, da ima izreden pomen prepoznavanje obraza, kako se otrok, ki ga poučuje, počuti, ali se počuti prestrašenega ali morda zmedenega zaradi prejetega kupa informacij. Prepoznavo obrazov in zvoka namreč uporablja tudi med poučevanjem.
Vrtci nemočni pri poučevanju
»Robota sprogramiramo tako, da lahko komunicira z otrokom, ki tako dobi najboljšo podporo,« je tujim medijem zaupala Kirsten Bergmann iz raziskovalne skupine Bielefeld.
Stefan Kopp, strokovnjak na področju umetne inteligence, ki prihaja iz omenjene univerze, je prepričan, da je učenje drugega jezika nekaj, v čemer vrtci ne bodo uspeli. »Tu roboti ponujajo dodatne možnosti,« je prepričan.
Hrvaška ekipa je razvila robota, s katerim se lahko naučimo programirati >>