Četrti protikorona zakon podaljšuje nekatere že veljavne ukrepe, uvaja pa tudi novosti. (Vir slike: Pixabay)
Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covid-19 podaljšuje ukrep čakanja na delo in s tem ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do konca julija, z možnostjo podaljšanja do konca septembra. Določa tudi, da bo breme nadomestil plač za delavce, ki jim je bila odrejena karantena do konca septembra prevzela država. Za obvladovanje večanja števila novih okužb pa zakon uvaja tudi mobilno aplikacijo za sledenje okuženim s koronavirusom.
Mobilna aplikacija bo za okužene osebe obvezna
Aplikacija, ki naj bi bila pripravljena v nekaj tednih po uveljavitvi zakona bo njene uporabnike opozorila, če bodo prišli v stik z okuženo osebo, v primeru že okuženih oseb, pa bo z opozarjanjem varovala druge. Namestitev in uporaba aplikacije bosta brezplačni in prostovoljni, razen za osebe v karanteni in potrjeno pozitivne na okužbo. V teh primerih bo uporaba aplikacije obvezna.
Aplikacija je bila sicer v javnosti deležna precej burnih razprav, njeni nasprotniki pa še vedno opozarjajo, da bi lahko predstavljala čezmeren poseg v človekove pravice, predvsem z vidika varovanja osebnih podatkov. Ker bo njena uporaba v večini primerov prostovoljna in bo temeljila na zaupanju, pa jih skrbi tudi, da večina ljudi aplikacije na bo uporabljala. Prav tako se nasprotniki sklicujejo na dejstvo, da možnost uporabe aplikacije ne bo na voljo vsem, ampak le uporabnikom pametnih mobilnih telefonov. Določene pomisleke v povezavi z vzpostavitvijo aplikacije je izrazila tudi informacijska pooblaščenka.
Podporniki aplikacije na kritike odgovarjajo, da je temeljni namen aplikacije omejiti prekomerno naraščanje števila okužb in s tem varovanje življenja in zdravja ljudi. Poudarjajo, da ne gre za poseg v zasebnost, saj bo aplikacija podatke o stikih med njenimi uporabniki zbirala anonimno, pri tem pa naj ne bi šlo za obdelavo osebnih podatkov. Prav tako menijo, da se bo ob zagonu aplikacije najverjetneje zmanjšala potreba po drugih ukrepih, kot sta omejitev zbiranja ljudi in zbiranje podatkov o osebah. Poudarjajo tudi, da bo aplikacija svoj namen dosegla le, če jo bo uporabljalo dovolj ljudi.
Pomoč gospodarstvu
Zakon predvideva tudi več vrst pomoči gospodarstvu, med katerimi so tudi podaljšanje subvencioniranja začasnega čakanja na delo, plačilo nadomestila za odrejeno karanteno in financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži.
Podaljšuje se ukrep povračila nadomestil plač za čakanje na delo
Delodajalci bodo po novem upravičeni do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija, z možnostjo podaljšanja do konca septembra. Delodajalcem je v času koriščenja ukrepa onemogočeno odpuščanje iz poslovnega razloga ali odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Do 30. junija je Zavod za zaposlovanje delodajalcem za čakanje na delo izplačal že 160 milijonov evrov, trenutno pa je na čakanju na delo še vedno okoli 60.000 zaposlenih.
Nadomestila za delavce v karanteni bo krila država
Za delavcev karanteni, ki jim delodajalec ne bo mogel zagotavljati dela od doma bo breme izplačila povračil nadomestil do konca septembra prevzela država. Višina nadomestila bo sicer odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.
Osebe, ki jim bo karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo v času opravljanja dela bodo upravičene do nadomestila v višini, kot če bi delale. Za osebe, ki se bodo odpravile v države na zelenem ali rumenem seznamu in jim bo ob vrnitvi v Slovenijo odrejena karantena bo veljalo, da bodo upravičene do nadomestila v višini 80% njihove povprečne mesečne plače. Do nadomestila za čas karantene pa ne bodo upravičeni delavci, ki bodo zavestno odšli v državo z rdečega seznama in jim bo ob vrnitvi odrejena karantena, s čimer želi zakonodajalec preprečiti izigravanje zakona. Izjeme bodo v tem primeru veljale za odhode zaradi rojstva otroka ali smrti bližnjega, pri čemer bo tak delavec prejel polovico plače, a ne manj kot 70% minimalne plače.
Spremembe tudi na področju tranzita, turističnih bonov in študentskih bonov
Zakon za države s slabo epidemiološko sliko predvideva tudi možnost vstopa v državo z namenom tranzita. V tem primeru bo potreben poseben obrazec, ki ga mora oseba imeti pri sebi ves čas zadrževanja v Sloveniji. Dovoljenje se lahko izda za največ 12 ur.
Nekaj sprememb se uveljavlja tudi na področju turističnih bonov, ukrepa, ki je bil v javnosti sprejet z velikim navdušenjem. Koriščenje bonov bo tako po novem mogoče tudi v nastanitvenih obratih pri ponudnikih, ki dejavnost opravljajo sezonsko, torej ne več le pri tistih, ki so bili v register vpisani na dan 13. marca, ob razglasitvi epidemije, seveda ob pogoju, da ponudnik opravlja zakonsko predvidene dejavnosti. FURS bo 10. julija 2.068 ponudnikom turističnih bonov tudi že nakazal skupaj 4.641.330 evrov, za bone unovčene do 30. junija, naslednje nakazilo pa bo konec julija.
Zakonodaja pa dodatne ugodnosti predvideva tudi za študente, slednji bodo namreč študentske bone lahko koristili tudi v drugi polovici julija.
