Davčne novosti v letu 2018

V Uradnem listu je bil 8.12.2017 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2S), ki se uporablja od 1.1.2018. Bistvene spremembe na tem področju se dotikajo napotenih delavcev, normirancev, božičnic in študentskega dela.

Omenjena novela zavezancem prinaša naslednje novosti:

Spremembe pri povračilih stroškov pri začasni napotitvi na delo v tujino

Novela je na novo uredila povračila stroškov v zvezi z začasno napotitvijo na delo v tujino. Omenjeni stroški zajemajo stroške prehrane, prevoza ter prenočišča.

a) povračilo stroškov prehrane

Znesek stroškov prehrane v času napotitve se pri krajših napotitvah ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine dnevnice. Gre za primere napotitev, ki neprekinjeno trajajo do 30 dni (90 dni v primeru voznikov v mednarodnem cestnem prometu).

Položaj napotenih delavcev v primeru daljših napotitev, pa se približuje položaju delavcev, ki na delo prihajajo od doma. Stroški prehrane izven delovnega časa se zanje namreč obravnavajo kot privatni stroški. Stroške privatne narave zakon za davčne namene obravnava drugače kot stroške povezane z delom. Zakonodajalec predpostavlja, da si pri daljših napotitvah delavec v kraju kamor je napoten oblikuje svoj drugi dom. Posledično ni smiselno, da bi si druge obroke (zajtrk, večerja) zagotavljal pri gostinskih ponudnikih.

b) povračilo stroškov prevoza

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se po novem ne všteva povračilo stroškov za prevoz na in z dela (med običajnim bivališčem v času napotitve in mestom opravljanja dela) ter stroškov za prevoz na službenem potovanju (za prevoz v kraj napotitve in nazaj).

c) povračilo stroškov prenočišča

Novela ureja tudi povračilo stroškov, ki jih ima napoteni delavec s prenočevanjem. Pri začasnih napotitvah do 90 dni se tako povračilo stroškov prenočišča ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Posebna davčna osnova pri napotitvi na delo v tujino

Novela uvaja določeno višino dohodka, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih delavec doseže v okviru napotitve. V davčno osnovo se ne všteva znesek v višini 20% plače, oziroma nadomestila plače (bruto znesek), prejete za opravljanje takšnega dela. Ta znesek pa ne sme preseči 1.000 evrov za izplačila v posameznem mesecu, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

• delavec je napoten na delo iz ali v Slovenijo,
• napotitev na delo traja neprekinjeno več kot 30 dni,
• kraj običajnega opravljanja dela pred napotitvijo je več kot 200 km oddaljen od kraja napotitve,
• delavec v zadnjih 5 letih pred začetkom prve napotitve na delo ni bil rezident Slovenije pred začetkom napotitve na delo v Sloveniji ali rezident druge države pred napotitvijo na delo iz Slovenije in
• v pogodbi o zaposlitvi je za delo v okviru napotitve zagotovljena plača v višini najmanj 1,5 kratnika zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji.

Posebna davčna osnova pa se upošteva za napotitve, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

• delavec je napoten v tujino zunaj države delodajalca,
• napotitev se opravi na podlagi pogodbe o zaposlitvi po pravu države kamor je delavec napoten,
• pogodba o zaposlitvi je sklenjena med delodajalcem s sedežem v državi, iz katere je delavec napoten in ki dejansko svojo dejavnost tudi opravlja v državi sedeža in delavcem, ki običajno dela za delodajalca v državi njegovega sedeža,
• pogodba o zaposlitvi je sklenjena za opravljanje dela v okviru dejavnosti delodajalca v državi napotitve, v imenu in za račun delodajalca, na podlagi pogodbe delodajalca z naročnikom storitve,
• delavec ves čas napotitve dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga napotuje na delo.

Spremembe pri normirancih

Novela na novo ureja tudi pogoje za obvezen izstop iz sistema normiranca. Zavezanec mora iz sistema izstopiti v primeru, da v dveh zaporednih davčnih obdobjih preseže 300.000 evrov prihodkov.

Določa se tudi absolutna maksimalna višina odhodkov ki se priznajo zavezancu, ki znaša 40.000 evrov. Višina priznanih odhodkov se izjemoma upošteva do 80.000 evrov, v primeru, da je bila v davčnem letu pri zavezancu vsaj 5 mesecev za polni delovni čas obvezno socialno zavarovana vsaj ena oseba.

Dopolnjuje se tudi določba, s katero se določajo primeri in prihodki iz dejavnosti oseb, ki se poleg prihodkov zavezanca upoštevajo v zvezi s prihodkovnim pogojem za ugotavljanje davčne osnove s sistemom normiranca. Sprememba se nanaša na dodaten primer, kjer se poleg zavezančevih prihodkov upoštevajo tudi prihodki povezanih oseb. Prihodki povezanih oseb se seštevajo, če je glavni namen za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev ali prelivanje prihodkov od zavezancev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov, k zavezancem v sistemu normiranca. V primeru da zavezanec dokaže da glavni namen sheme poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove na način normiranca, pa se dohodki kjub povezanosti ne seštevajo.

Višje olajšave za študente

Študenti in dijaki do dopolnjenega 26 leta bodo odslej deležni 100% splošne olajšave pri dohodnini.  Lansko leto je ta namreč znašala le 75% vrednosti. V primerjavi s prejšnjim letom, bodo tako obdavčeni manj.

Splošna olajšava se prizna vsakemu dohodninskemu zavezancu, razen če zanj kdo drug uveljavlja olajšavo za vzdrževanega družinskega člana. Študenti in dijaki pa so pri opravljanju dela preko napotnice deležni še dodatne posebne osebne olajšave, ne glede na to ali jih kdo uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana. V lanskem letu je ta znašala 2.477,03 evra, letos pa znaša 3.207,70 evrov. To pomeni, da bodo študenti čez leto lahko zaslužili 730,67 evrov več, ne da bi se jim to štelo v dohodnino.

Manj obdavčene božičnice

Po novem se izplačilo poslovne uspešnosti ne bo več vštevalo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do višine 100% povprečne plače. Prej je bil znesek postavljen na 70% povprečne plače. To naj bi podjetja spodbudilo k temu, da se bodo lažje odločila za večjo nagrado zaposlenim za njihov doprinos k uspešnim poslovnim rezultatom.

Uvedena je linearnost dodatne splošne olajšave

Novela je v odvisnosti od skupnega dohodka zavezanca uvedla linearno določanje dodatne splošne olajšave. Ta bo sicer prišla v poštev le za zavezance s skupnim letnim dohodkom med 11.166,37 evrov in 13.316,83 evrov.

Omenjena sprememba odpravlja situacije, ko bi zavezanec pri višji bruto plači prejel nižjo neto plačo, iz razloga nezvezno določene dodatne splošne olajšave.

Oprostitev plačila dohodnine od brezplačne pravne pomoči

Dohodnine po novem ne bo potrebno plačati od brezplačne pravne pomoči, ki jo oseba prejema po zakonu ali po pravilih mednarodnega sodišča ali arbitraže. V primeru da so podlaga dodelitve pravne pomoči pravila mednarodnega sodišča ali arbitraže, oprostitev obsega le oblike, ki so dodeljene na podlagi zakonskih pogojev. S tem se bo uresničilo načelo enake davčne obravnave prejetega dohodka, iz naslova brezplačne pravne pomoči.

VIRI: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2R), Računovodja