Izterjava ni edini način, kako opraviti z dolžniki

Na srečo pa izterjava ni edini način, kako opraviti z dolžniki. Ena izmed možnosti je odstop terjatve, kar je v določenih primerih posebej elegantna rešitev. S tem postopkom se terjatev prenese na novega upnika, ki je potem sam odgovoren za izterjavo dolžnika. Seveda je takšen odstop primeren le v določenih primerih, ne pa pri vseh terjatvah.

Kdaj odstopiti terjatev?

Najboljša priložnost za odstop terjatve je v primeru, da odstopnik terjatve dolguje prevzemniku podoben znesek, kakršen je v odstopljeni terjatvi. To je tudi glavna prednost te rešitve, ki v tem primeru služi kot poplačilo dolgov med odstopnikom in prevzemnikom – z odstopom terjatve odstopnik poravna svoj dolg do prevzemnika, ta pa nato z izterjavo pridobi denar od dolžnika.

Seveda sta v praksi zneska dolga dolžnika odstopniku in odstopnika prevzemniku le redko enaka. V takšnih primerih se razlika poravna na druge načine – odstop terjatve pokrije dolg le v znesku, ki je predmet terjatve, ostalo pa ostane kot dolg. Če je v terjatvi znesek višji, pa je prevzemnik običajno dolžan višek vrniti odstopniku.

Pogodba o odstopu terjatve

Odstop terjatve se ureja s pogodbo, ki mora biti podpisana med odstopnikom in prevzemnikom. Pogodba mora vključevati vse potrebne podatke, predvsem pa se mora priložiti tudi dokaz o dolgu, s katerim se ugotavlja višina terjatve. Dolžnik v ta proces običajno ni aktivno vključen, mora pa biti o odstopu pravočasno obveščen. Če dolžnik ni obveščen in terjatev poravna staremu upniku, mora ta znesek predati novemu upniku, dolžnik pa je svojo obveznost s tem opravil. V primeru, da je dolžnik o odstopu obveščen, a dolg vseeno poravna staremu upniku, ima še vedno obveznost do novega upnika.