Udeleženci panela “Financiranje – tvegani kapital, množično financiranje, ICO, bančno kreditiranje, lastno financiranje” (foto: Jernej Kokol)
Na panelu “Financiranje – tvegani kapital, množično financiranje, ICO, bančno kreditiranje, lastno financiranje” pod vodstvom Blaža Jamška iz Zavoda mladi podjetnik so sodelovali Darko Jurič – NLB, Aleksander Kopač – poslovni angel AlpVent AG, Marko Grgurovič – igra Mordhau, dr. Jure Knez – Dewesoft in Jaka Mele – CargoX.
Način financiranja stvar odločitve posameznega podjetnika
Ustanovitelj podjetja Dewesoft dr. Jure Knez je pojasnil, da je njegovo podjetje ubralo specifično pot, saj je bilo na nek način skozi celotno poslovanje samozadostno. Rast je bila organska, zato v 20 letih niso potrebovali kredita ali zunanjih virov financiranja.
“Morda bi hitreje rasli, če bi bili bolj pogumni, a bi po drugi strani slabše spali. Način financiranja je stvar odločitve posameznega podjetnika,” je pojasnil Knez. Podjetje je hitro vzpostavilo sodelovanje z Naso, kar jim je pomagalo pri prepoznavnosti. “Pomembno je, da za vloženim denarjem stoji človek, ki podjetju dejansko pomaga,” je dejal Knez.
Poleg denarja tudi nasveti
Poslovni angel Aleksander Kopač iz AlpVent AG je razkril, da so poslovni angeli v osnovi pozorni na določene stvari. Podrobno preučijo ali lahko produkt v treh do petih letih postane globalen. Pozanimajo se v kakšni fazi je produkt, če se že prodaja na slovenskem trgu in ali bi lahko uspel tudi v tujini. Rezultati testne prodaje jim razkrijejo, če je pametno, da investirajo v podjetje. Slednje je v primeru dogovora deležno nasvetov za hitrejšo rast.
Kopač vsakemu podjetniku predlaga, naj že od začetka razvija produkt, ki ga je možno hitro testirati in trgu in čim prej prodati. Šele ko zažene prodajo, se začne iskanje investitorjev. “Splača se zadolžiti, če denar porabiš za zaposlitev prodajnikov ali pa razvojnikov. Ti produkt prodajo oziroma delajo na naslednji fazi razvoja,” meni Kopač.
Bančniki ne grizejo!
Darko Jurič iz NLB d.d. je razkril, da so banke že od leta 2015 prisotne na terenu in ponujajo kredite. “Denarja je na trgu dovolj, obrestne mere so ugodne,” pravi Jurič. Bančna oblika financiranja praviloma ni najbolj primerna za start-upe. Banke v pravilu financirajo podjetja, ki so na trgu vsaj eno do dve leti. Pri NLB d.d. še ne čutijo tega, da bi jim alternativni viri financiranja odžirali posel. Povpraševanje po sodelovanju podjetnikov z bankami po Juričevih podatkih narašča.
“Denarja je na trgu dovolj, obrestne mere so ugodne,” je pojasnil Darko Jurič iz NLB (foto: Jernej Kokol)
Za mlade podjetnike denar ne sme biti glavni motiv za obisk banke. Tam lahko poiščejo tudi nasvet, ko ga potrebujejo. “Bančniki ne grizemo in kadarkoli lahko pridete po nasvet!” pravi Jurič. Posledično se bodo banke vse bolj osredotočale na “smart money”. Zelo zanimivo bo videti, kdaj se bodo začele posluževati blockchain tehnologije, ki je zaenkrat v bančniškem svetu še “prepovedana tema.”
Marko Grgurović, razvijalec igre Mordhau, ima pozitivne izkušnje s platformo za množično financiranje Kickstarter: “Na to platformo smo se podali, ko smo vedeli, da imamo zadosten obseg. Imeli smo realne cilje, ki smo jih hitro dosegli.” Za razvoj produkta so potrebovali več kot štiri leta, obenem pa so gradili skupnost ljudi, ki jih je njihov produkt zanimal. Iskali so vir, iz katerega se novice širijo med širše občinstvo. Na Kickstarterju so lahko prodajali produkt po bistveno višji ceni kot sicer.
Konferenca Mladi podjjetnik? Zakaj pa ne! je privabila številno občinstvo (foto: Jernej Kokol)
ICO kot evolucija Kickstarterja?
Jaka Mele iz podjetja Cargo X, ki je v pičlih sedmih minutah z ICO zbralo načrtovanih sedem milijonov evrov za razvoj pametnega tovornega lista na podlagi tehnologije blockchain, meni, da je v zadnjem obdobju težko uspeti z ICO projektom. Blockchain je po njegovem mnenju perfektna rešitev za logistiko, za nekatere druge zadeve pa ni nujno najbolj primeren.
“ICO vidim kot naravno evolucijo Kickstarterja in Indiegogo. V ICO projektih se je potrebno boriti za pozornost. Lahko se hitro izgubiš v množici. Iskali smo infulencerje, ki imajo nek domet. Plačali smo jih na podlagi tega, koliko ljudi so privabili v naš projekt, tako da denarja nismo vrgli stran,” pojasnjuje Mele. Dobrodošlo je, če vplivneže v ICO svetu privabiš kot deležnike v svoj projekt. Ekipa mora bit posvečena cilju, zelo dobrodošle pa so izkušnje iz IT in marketinga.
Preberite tudi Kolumna: insajderski pogled iz kripto industrije >>
