Žalostno je zato, ker bo Slovenija omogočila brezplačen študij, vse socialne dodatke in vso ostalo pomoč v smislu začetne infrastrukture podjetnikov prihodnjih generacij, ki pa bodo nato podjetja registrirali v Londonu ali San Franciscu, meni Gregor Koprivnik iz ekipe Ličila.si (Vir slike: SlideShire).
Stanje v Sloveniji ni slabo, je prepričana prva dama vrtca Dobra teta, Jana Fleišer, meni pa, da obstaja ogromno priložnosti za izboljšavo. Fleišerjeva je pred leti začela s podjetniško potjo, ko je ustanovila svoj prvi zasebni vrtec. Lani je odprla peto lokacijo, ki je tudi prva v naši prestolnici. Enoto Pri Dobri Ajdi smo obiskali tudi mi, kaj smo izvedeli na obisku, pa si lahko preberete v članku Obiskali smo novo enoto Dobre tete (foto).
»Pri izboljšanju plačilne discipline bi morala pomagati tudi politika«
Fleišerjeva opaža, da se je med njihovim delovanjem zgodilo kar nekaj sprememb, nekaj je bilo tudi pozitivnih. A s trenutnim stanjem niso najbolj zadovoljni, saj ugotavlja, da se s finančnega vidika spodbuja zgolj zaposlovanje po določenih regijah.
»To je zelo krivično do regij in podjetnikov, ki izpademo iz teh spodbud. V preteklosti so nam subvencije ob novem zaposlovanju pogosto olajšale financiranje stroškov, ki jih imamo zaradi dolgotrajnih birokratskih postopkov ob odpiranju novih enot,« pojasnjuje Mlada podjetnica leta 2014 (na sliki zgoraj, vir slike: Mladi podjetnik).
Želite odpreti svoj vrtec? Nekaj nasvetov je za Mladi podjetnik strnila Fleišerjeva v članku Želim odpreti svoj vrtec! Kaj vse me čaka?
Prav tako opaža, da se na področju plačilne nediscipline ni kaj veliko spremenilo. »Tukaj mora zagotovo pomagati tudi politika. Na žalost pa je v naši družbi popolnoma normalno, da se ne plačuje na valuto,« kar pa običajno pripelje do dodatnih stroškov s financiranjem, ki v primeru rednega plačevanja ne bi bili potrebni.
Lani okusili, kako težko je zadržati odličen tuj kader v Sloveniji
Kristina Kočet Hudrap (na sliki spodaj, skupaj s prejemnikoma naziva Mlada podjetnika 2012, vir slike: Mladi podjetnik), lastnica podjetja Tiko Pro, ocenjuje, da je na njihovem področju poslovanja ozračje dobro. K stanju pripisuje dejstvo, da poslujejo s podjetji, ki rastejo, vlagajo sredstva v raziskave, razvoj in opremo. A za to so morali pokukati tudi onstran meja, saj je Slovenija premajhen trg. 
»Podobna podjetja na Poljskem težko naredijo manj kot milijon letnega prometa, saj je trg ogromen. Zaradi tega je potrebno gledati globalno,« je prepričana Mlada podjetnica leta 2013.
Je pa zato bolj kritična do davčne politike – ravno lani so na svoji koži izkusili, kako težko je zadržati odličen tuj kader v Sloveniji, kjer so obdavčitve plač »izjemno visoke«. Zato bi spremembo na tem področju, ki bi znižala obdavčitev plač, takoj pozdravila.
»Dvomim, da obstaja postavka v proračunu, ki se lahko polni z lepimi zgodbami iz časopisov«
Gregor Koprivnik (na sliki spodaj, ko je z Majo Švener leta 2012 prejel naziv Mlada podjetnika leta, vir slike: Mladi podjetnik) iz Ličila.si opozarja še na zaostanek Slovenije v novem valu podjetništva: »Žalostno je zato, ker bo Slovenija omogočila brezplačen študij, vse socialne dodatke in vso ostalo pomoč v smislu začetne infrastrukture podjetnikov prihodnjih generacij, ki pa bodo nato podjetja registrirali v Londonu ali San Franciscu.
Ekipa Ličila.si se še letos seli na letos seli na nemški, francoski in romunski trg. Več v članku Ko se morata marketingarja preleviti v menedžerja.
Ker so preprosto prisiljeni v to. Toga zakonodaja, zelo slab splošen rezime države in v končni fazi relativno visoki davki na kapital. To so razlogi, da se resne startup investicije ne bodo izpeljale skozi slovenska podjetja. Kaj ima na koncu Slovenija od vseh vlaganj in stroškov? Lepe zgodbe iz časopisov. Dvomim, da obstaja postavka v proračunu, ki se lahko polni z njimi.«
»Med podjetniki veliko takšnih, ki to niso«
Lanska prejemnika naziva Mlada podjetnika leta menita, da je podjetniško ozračje v Sloveniji »hektično«. Vzrok za to Anja Marić (na sliki spodaj, skupaj z možem Alenom, ob lanskem prejemu naziva Mlada podjetnika leta, vir slike: Mladi podjetnik) vidi v brezposelnosti, »ki je veliko ljudi prisilila v podjetništvo. Na slovenskem trgu, ki je nasičen s podjetniki, je veliko tudi takšnih, za katere pravim, da niso pravi podjetniki, saj so se za ta korak odločili samo zaradi 5 tisoč evrov subvencije,« je kritična do razmer. 
Pravi, da ima slovenski trg, ki je majhen, svoje prednosti in slabosti, ki pa jih je treba izkoristiti. Vsekakor lahko podjetnik hitreje pridobi informacije, ali je na pravi poti ali ne, slabost majhnosti pa je zagotovo (pre)majhen trg.
Alen, njen mož, opaža, da je v Sloveniji premalo takšnih, ki dajo vse od sebe. »Vse več je tudi kopiranja. Treba je iskati drugačnost, unikatnost, nekako moraš opozoriti nase in se razlikovati od drugih. Četudi kopiraš, moraš iskati rešitve, da se razlikuješ od ostalih, da si boljši od konkurence. Potrebno pa je delati, delati in samo delati – samo tako bodo rezultati. Moraš pa biti tudi vztrajen in iti čez vse prepreke, da lahko zrasteš,« ocenjuje.
Na izbor Mladi podjetnik leta se lahko prijavite vse do 31. maja letos (do polnoči). Šestega junija bodo člani komisije izbrali deset polfinalistov, tri dni pozneje pa bodo potekali javni pitchi, ki jih lahko udeleži vsakdo. Trinajstega junija bo komisija izbrala pet finalistov, končna odločitev pa bo padla 16. junija. Zelo pomemben del ocene predstavlja tudi javni pitch na dan razglasitve zmagovalca.
Na izbor se lahko prijavite sami, v kolikor pa poznate osebo, ki bi lahko osvojila letošnji naziv, pa jo lahko tudi nominirate (oseba mora ustrezati pogojem za prijavo) in nam tako pomagate najti domače podjetniške talente! Zmagovalca izbora Mladi podjetnik leta čaka medijska izpostavljenost in nagradni sklad v vrednosti kar 20 tisoč evrov.
