Kaj prinaša nov Zakon o spodbujanju investicij?

Investicije so nosilec tehničnega napredka. Prinašajo tudi učinkovito alokacijo virov, skladnejši regionalni razvoj, dodatne davčne prihodke ter vključevanje skovenskih podjetij v dobaviteljske mreže transnacionalnih podjetij.

Novi zakon določa oblike investicijskih spodbud, merila in postopek dodeljevanja investicijskih spodbud ter aktivnosti za spodbujanje investicij in internacionalizacije gospodarskih družb.

Pomen investicij za nacionalno ekonomijo

Investicije so za nacionalno ekonomijo eden najpomembnejših dejavnikov pri pospeševanju gospodarskega razvoja. Prav zato je bil sprejet nov Zakon o spodbujanju investicij. Njegov namen je spodbuditi in pospešiti investicijsko dejavnost ter ohraniti Slovenijo konkurenčno v primerjavi z drugimi državami pri privabljanju investicij. Tuja in domača podjetja svoje poslovanje širijo tja, kjer imajo najboljšo možnost za rast in razvoj. Primarna vloga investicij je ustvarjanje gospodarske stabilnosti in rasti.

Enakost obravnave tujih in domačih investitorjev

Nov zakonodajni akt določa enakost obravnave tujih in domačih investitorjev. Vse gospodarske družbe, ki so registrirane v Republiki Sloveniji, so enako obravnavane. Ne glede na to, ali gre za pravno osebo v domači, mešani ali tuji lasti, imajo pravice na področju spodbujanja investicij. Po trenutno veljavni zakonodaji Zakon o spodbujanju tujih investicij in internacionalizacije podjetij med drugim določa ukrepe le za spodbujanje tujih investicij. To postavlja domače investitorje v neenakovreden položaj v primerjavi s tujimi.

Zakon s postavljenimi pogoji, merili, postopkom dodeljevanja in načrtnim spremljanjem dodeljenih investicijskih spodbud zagotavlja učinkovitost javnih sredstev. Investicijske spodbude se dodeljujejo po vnaprej znanih postopkih, pogojih in merilih, kar zagotavlja transparentnost.

Načini spodbujanja investicij

V sklopu zakona se za spodbujanje investicij uvaja možnost nakupa nepremičnin v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti pod ocenjeno vrednostjo na podlagi neposredne pogodbe. Ta novost v primerjavi z veljavno zakonodajo omogoča poenostavitev postopka in skrajša čas, ki je potreben za izvedbo postopkov.

Investicijska spodbuda je lahko dana tudi v obliki subvencije, kredita, garancije in subvencionirane obrestne mere.

Merila za ugotavljanje upravičenosti investicije

Do spodbude je investicija upravičena, če dosega minimalni prag števila točk na osnovi ocenjevanja po predpisanih merilih. Minimalno število točk, ki mora biti pri tem doseženo, bo določeno z uredbo. Investicija mora imeti pozitiven ekonomski, okoljski, prostorski in socialni vpliv na regijo, v kateri bo izvedena. To se bo ugotavljalo na podlagi meril iz tega zakona. V primeru, če bo pri katerem izmed navedenih meril investicija ocenjena z nič točkami, se bo štelo, da le-ta ne izpolnjuje navedenega pogoja.

Ekonomski vidik se presoja glede na seštevek točk pri naslednjih merilih:

• vrednost investicije;
• položaj in uveljavljenost investitorja na trgu;
• prenos tehnologije, znanja in izkušenj;
• dolgoročna vpetost investicije v regijo;
• stopnja tehnološke zahtevnosti investicije in
• dodana vrednost na zaposlenega.

Okoljski vidik se presoja glede na seštevek točk pri naslednjih merilih:

• vpliv investicije na okolje;
• prispevek investicije k prehodu Republike Slovenije v krožno gospodarstvo in
• prispevek investicije k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo s čim višjo energetsko samooskrbo in k omejevanju podnebnih sprememb.

Prostorski vidik se presoja glede na seštevek točk pri naslednjih merilih:

• umeščenost na razvrednoteno območje ali obstoječo obrtno poslovno cono z razpoložljivimi kapacitetami;
• vpetost investicije v prostor in
• pozitiven vpliv na prostorski razvoj samoupravne lokalne skupnosti.

Socialni vidik se presoja glede na seštevek točk pri naslednjih merilih:

• število novo ustvarjenih delovnih mest in
  
• učinki investicije na skladni regionalni razvoj.

Dodeljevanje investicijskih spodbud

Investicija mora biti ekonomsko, finančno, tehnično, prostorsko in tehnološko izvedljiva ter upravičena. Omenjena presoja investicije je lahko podana s strani neodvisnega strokovnjaka ali institucije (na primer SID Banka d.d., poslovna banka).

Pri dodeljevanju investicijskih spodbud je torej  pomembno, da investicija izpolnjuje predpisana merila. Na podlagi vrednosti teh meril se določi višina spodbude.

Investicijske spodbude se lahko dodelijo kot subvencije na podlagi javnega razpisa. Kredite, garancijo ter subvencionirano obrestno mero prejemniku spodbude po tem zakonu dodeljuje SID (Slovenska izvozna in razvojna banka d.d. Ljubljana).

Spodbujanje investicij in internacionalizacije

Nov zakon določa tudi aktivnosti za spodbujanje investicij in internacionalizacije. Cilj je spodbujati konkurenčnost slovenskih podjetij preko uspešnega poslovanja na globalnih trgih. Aktivnosti za spodbujanje investicij in internacionalizacije v skladu z usmeritvami in politiko Republike Slovenije izvaja Javna agencija.

Aktivnosti za spodbujanje investicij so:

• zagotavljanje kakovostnih informacijskih, svetovalnih in drugih storitev za investitorje;
• izvajanje tržnokomunikacijskih aktivnosti,
• organiziranje dogodkov, ki prispevajo h krepitvi prepoznavnosti Republike Slovenije kot lokacije za investicije;
• projektni pristop k vodenju investicijskih projektov;
• sodelovanje z že obstoječimi investitorji v Republiki Sloveniji z namenom širitve,
• analiziranje konkurenčnega položaja Republike Slovenije z vidika investiranja in predlogi ukrepov za izboljšanje;
• opredelitev območij, namenjenih strateškim investicijam v prostorskih strateških aktih;
• spodbujanje izvajanja ukrepov zemljiške politike z namenom spodbujanja investicij in
• opravljanje drugih aktivnosti, ki prispevajo k prepoznavnosti Republike Slovenije kot lokacije za investicije.

Aktivnosti za spodbujanje internacionalizacije so:

• zagotavljanje kakovostnih informacijskih, svetovalnih in drugih storitev za gospodarske družbe v Republiki Sloveniji, ki izvažajo v tujino;
• izobraževanje in usposabljanje gospodarskih družb in partnerskih organizacij agencije;
• izvajanje tržnokomunikacijskih aktivnosti;
• organiziranje dogodkov, ki prispevajo k večji internacionalizaciji slovenskih gospodarskih družb na tujih trgih;
• aktivnosti, namenjene spodbujanju vpetosti gospodarskih družb v dobaviteljske verige;
• ukrepi za izhodno internacionalizacijo gospodarskih družb;
• opravljanje drugih aktivnosti, ki prispevajo k uspešnejši internacionalizaciji slovenskih gospodarskih družb.