Kooperativa 103: priložnost, da butični izdelki hitreje pridejo na police velikih trgovcev

Lani so iz proizvodnih linij na trgovske police poslali 1,77 milijona izdelkov, kar je za proizvodnjo, ki deluje na 250 kvadratnih metrih, ogromen dosežek, pravi Starič. Zaposlujejo 15 ljudi, skozi zgodbo, v katero na začetku marsikdo ni verjel, ker moraš biti pri takšnih projektih, kot pravi Starič, skoraj poročen en z drugim, da stvari tečejo, pa so lani ustvarili 260.000 evrov prihodkov.

Delajo za več kot 10 blagovnih znamk, med drugim so največji dobavitelj Ana Roš izdelkov za Tuš, projekt pa se še naprej širi in nadgrajuje.

Prejeli so P2 sredstva, ki jih bodo porabili za razvoj inovativnega prehrambenega izdelka – kambuče v prahu, ki bo konec leta tudi že ugledala prodajne police, skupaj z enim največjih dobaviteljev sadja in zelenjave pri nas pa so se lotili še enega za družbo pomembnega projekta, saj z njim sledijo zelenemu prehodu na krožno gospodarstvo. Iz sadja in zelenjave, ki ni gnilo, pač pa denimo samo obtolčeno, proizvajajo inovativne prehranske izdelke, denimo omakice, smutije in liofilizirano sadje.

Zadruga za zeleni prehod v prehrambeni industriji

“Ugotovili so, da na leto zavržejo za okoli 3 milijone evrov sadja in zelenjave. Skupaj smo se zato lotili reševanja tega problema v smislu, da bi razvili izdelke z višjo dodano vrednostjo in daljšim rokom trajanja,” o projektu, ki je čisto zares še na začetku poti, pripoveduje Starič.

Tako so na primer iz hrušk, ki niso bile več primerne za prodajo in bi jih morali zavreči, namešali pikantno omako s kajenskim poprom na osnovi bele čokolade in hruške. Iz paradižnika tretje klase so naredili italijansko omakico, podobno ketchupu, omenjeni dobavitelj pa ima tudi ogromno banan, ki se včasih ne prodajo.

Najprej so se lotili liofilizacije banan in bananinega čipsa oziroma flipsa, ki je brez dodatkov, do njega pa so prišli pravzaprav po naključju. “Z inovativnim pristopom smo izpeljali postopek liofizacije in naredili izdelek, ki ga trg še ne pozna – banana smokije,” je o naključno razvitem novem izdelku povedal Starič. Nastajajo tudi smutiji na osnovi banan, jabolčnega soka in jagod, pa jagodni sokovi, ker je bilo letos precej viška jagod. Sproti se torej prilagajajo količinam presežnega (sezonskega) sadja in zelenjave.

V tem zagotovo je prihodnost, je prepričan Starič. Tako v pristopu do hrane kot tudi v kooperativah. “V prehrambeni industriji denimo vsi potrebujemo etiketirne, polnilne in pakirne linije, ter seveda delavce, na katere se lahko zaneseš. Vsi imamo precej visoke stroške, ker brez dobre profesionalne opreme pač ne gre. Če veš, da linije ne boš imel polne petkrat na teden, ni optimalno, da bi jo kupoval sam, ampak se morda samo za prehodno obdobje priključiš zadrugi, kot je Kooperativa 103,” pristop, s katerim se prehranski startupi lahko izognejo visokim začetnim stroškom, pojasni Starič in dodaja, da je podobno tudi s skupnimi nabavami sestavin in materialov.

Imajo še prostor za inovativne “kuharje”

“Vsi govorijo, da dobiš popust samo na veliko količino, in v takšnem združevanju je priložnost. V podjetništvu je veliko preveč gledanja samo na sebe, v smislu ‘me boste ovirali na moji poti’, ampak podjetje ima v resnici tudi v kooperativi popolno svobodo. Lahko jo izkoristi takrat, ko mu to ugaja, puščamo zelo proste roke,” pravi sogovornik in dodaja, da imajo še dovolj prostih kapacitet, da lahko sprejemejo še kakšno podobno podjetje.

“Premislimo pa, koga vzamemo v partnerstvo, ker vseeno je to neko dolgoročno sodelovanje. Ne želimo si denimo podjetja, ki bi samo en mesec jahal ta val, potem pa šel. Gledamo tudi na to, kaj lahko nekdo doprinese kooperativi,” je jasen Starič. Pri tem ni pomembno, ali novo pridruženo podjetje prinese znanje ali pa kakšne prednosti področju materialov, surovine ali strojev.

Dodana vrednost zadruge je, da pokrivajo skoraj vse segmente, od polnjenja in mešanja prašnih izdelkov, tekočin, gostih mas… “Imamo širok spekter izdelkov in kakovostno opremo za velike in male serije. To pomeni, da lahko pristopi nekdo, ki ima željo narediti nekaj sto tisoč kosov ali pa nekdo drug, ki na začetku dela nekaj tisoč kosov. Tako lahko pristopimo tudi bolj butično,” pojasnjuje Starič. Letos sicer načrtujejo selitev v večje prostore, kjer bodo lahko vse segmente izdelkov proizvajali hkrati.