kickstarter cafe (Vir: Simon Maljevac)
So zlata leta Kickstarterja že minila? Nikakor ne. Vendar pa strokovnjaki s tega področja opozarjajo, da se je treba v kampanjo podati s kakovostno zastavljenim projektom.
Tradicionalni Startup cafe z naslovom: “Kaj še ostane Kickstarterju?” je v sredo dopoldne v kavarno Sputnik privabil več kot 30 obiskovalcev. Ti so z zanimanjem prisluhnili strokovnjakoma s področja spletnih platform za množično financiranje Žigi Bercetu in Anžetu Miklavcu. V zadnjem času se pojavlja vprašanje, kaj v obdobju ICO manije sploh še lahko ponudijo platforme, kot so Kickstarter, Indiegogo in Adrifund? Kot smo lahko izvedeli na predavanju, kar precej.
Predavanje o množičnem financiranju (Vir: Simon Maljevac)
Po letu 2016 je sledil padec
Berce je ponovno pripravil pregled slovenskih kampanj na omenjenih treh spletnih platformah za leto 2017 in postregel s številnimi zanimivimi podatki.
“V lanskem letu je v Sloveniji potekalo 80 kampanj, od tega jih je bilo uspešnih 30. Slovenski podjetniki so lani s pomočjo množičnega financiranja na platformah Kickstarter, Indiegogo in Adrifund skupaj zbrali 743.485 evrov. Večina uspešnih projektov je potekala na Kickstarterju in Adrifundu. Predvsem pri slednjem, ki je regijsko omejen, so zelo angažirani in pripravljeni na pomoč pri projektih. Leto 2016 je bilo daleč najbolj uspešno leto na področju množičnega financiranja, medtem ko je bilo lani zbranega za milijon evrov manj denarja,” je razkril Berce. Po njegovem mnenju je eden izmed vzrokov za to tudi manjše zanimanje s strani medijev. Še vedno je največ zanimanja na področju “dizajnerskih” projektov. Lani je bil sicer najbolj opazen porast na področju razvoja iger, ki imajo po Bercetovih besedah ogromno potenciala za nadaljnjo rast.
Kickstarter v Sputniku (Vir: Simon Maljevac)
Hit leta računalniška igrica in “naramnice”
Za najboljšega izmed projektov lanskega leta se je izkazala računalniška igrica Mordhau. V sklopu kampanje je bilo zbranih 242.144 evrov s strani 4.375 podpornikov. Kot največje presenečenje je bil označen projekt S-Holder “naramnice za srajce” NV Teama, ki je zbral kar 2024% od predvidenega zneska. Za uspešne razvojnike je značilno, da vedo, kdo so njihove potencialne stranke in kje jih lahko najdejo. Z vsako naslednjo kampanjo nato naredijo korak naprej. V primeru, ko želi podjetje predstaviti produkt, ki je vezan na določen letni čas, je pomembno, da na podlagi tega izbere pravo obdobje za začetek kampanje.
Naj kampanja (Vir: Simon Maljevac)
Prebuja se tudi Štajerska
Množično financiranje je znotraj Slovenije po pričakovanjih najbolj razvito v prestolnici. Pri sodelovanju v njem pa je aktivnih 16 slovenskih mest. Med njimi se najbolj očitno prebujata Celje in Maribor. Vse večjo aktivnost je zaznati med pripadnicami nežnejšega spola, ki so se po uspešnosti kampanj že izenačile z moškimi. Njihova prednost naj bi se kazala predvsem v sistematičnosti, saj so aktivne skozi celotno kampanjo, medtem ko pri moških začetni zagon hitreje popusti.
Slovenske kampanje 2017 (Vir: Simon Maljevac)
Preživeli bodo le dobri projekti
“Konkurenca je iz leta v leto močnejša, zato morajo biti predstavitve projektov izdelane na zelo kakovosten način. Izredno pomemben je predstavitveni video. Precej denarja je treba vložiti v marketinške aktivnosti in PR. Kickstarter je pred leti veljal za hit, a se številke lahko hitro obrnejo. Dobri projekti bodo preživeli, ostali pač ne. Zavedati se je treba, da Kickstarter kampanja lahko služi kot dober temelj za nadaljnji razvoj, ne more pa prinesti bogastva. Z njeno pomočjo lahko dobite odlične podatke, ki vam lahko služijo za v prihodnje,” je zaključil Berce.
Žiga Berce (Vir: Simon Maljevac)
Bo tudi tretja zgodba uspešnica?
Eden izmed tistih, ki lahko iz prve roke postrežejo z uporabnimi informaciji za uspešno množično financiranje, je zagotovo Anže Miklavec. Ta bo po dveh uspešnih kampanjah “GOAT STORY” (termovka za kavo) in “Gina” (kavni aparat) v tretje predstavil projekt stekleničke za vodo. Po njegovem mnenju je trend Kickstarter kampanj še vedno rastoč, je pa naloga zbiranja finančnih sredstev vse bolj zahtevna.
“Treba je narediti bombastičen produkt in ga podpreti z dobrimi marketinškimi aktivnostmi. V zadnjem obdobju so se pojavili drugačni komunikacijski kanali, zato se treba temu prilagoditi. Brez spremljanja trendov ne gre. Seveda je še vedno osnova dober produkt, v katerega je treba vložiti ogromno časa in denarja,” meni Miklavec. Po začetni “Kickstarter evforiji” se zadeve spreminjajo. Konkurenca je iz leta v leto večja, iz leta v leto se vse bolj odpira azijski trg. Pojavlja se večje število konkurentov, več časa je treba nameniti podrobnostim in testiranju produkta.
Start-up Cafe (Vir: Simon Maljevac)
Vsak vložen evro v PR se povrne
Miklavec je takole predstavil svojo pot do uspeha: “Razvoj produkta skušamo še pred vstopom na platformo pripeljati do konca, saj je na ta način tveganje manjše. Zavedamo se, da se vsak dodatno vložen evro v področje odnosov z javnostjo povrne, saj denar ustvari še več denarja. Vedno skušamo na trgu predstaviti nekaj novega, kar ima veliko uporabno vrednost. Pri delu se soočaš tudi z napakami. Pri našem zadnjem produktu smo se odločili, da se najprej posvetimo razvoju, nato pa se bomo osredotočili na marketinško plat.”
ICO za software, Kickstarter za produkte
Mladi in uspešni podjetnik meni, da se bo v prihodnje ICO osredotočal na “software”, medtem ko bo Kickstarter namenjen produktom. Tehnologija se bo razvijala naprej. Od vsakega posameznika pa je odvisno, ali bo pravočasno začutil spremembe in na njih ustrezno reagiral.
