Kristina Kočet Hudrap, ki vodi podjetje Tiko Pro, opozarja na napake pri razpisih, ki podjetnikom odtegnejo kar nekaj časa in energije (Vir slike: Bigstockphoto.com)
Podjetje Tiko Pro je na trgu že šest let, njegovo poslanstvo pa je pomoč podjetjem pri pridobivanju evropskih sredstev. »Pomagamo jim z usmeritvami za kakšen namen se lahko pridobijo sredstva in na kakšen način,« pravi Kristina Kočet Hudrapova, ki je tudi ustanovitelicja podjetja. Odkar so na trgu so pomagali že več kot 500 strankam iz Slovenije in tujine. »Uspešnost na slovenskih razpisih je trenutno 87-odstotna, na evropskih pa se nam je dvignila na 40 odstotkov,« pojasnjuje.
Vse več sodelovanja s startupi
Do zdaj je bil največji projekt vreden 11 milijonov evrov, trenutno temu podjetju pomagajo pri vodenju projekta. A njihovo delo ni usmerjeno zgolj v velika podjetja in velike projekte, vse bolj sodelujejo tudi s startupi, ki imajo inovativne ideje.
Leto in pol brez večjih razpisov
Za letos načrtujejo okoli pol milijona prihodkov iz obeh podjetij, tako slovenskega kot tudi hrvaškega, čeprav je za njimi »eno najtežjih let v delovanju podjetja«. Od začetka poslovanja do leta 2014 so večino prihodkov, kar 90 odstotkov, ustvarili iz naslova slovenskih razpisov – gre za pomoč podjetjem pri prijavi. Nastopila pa je težava, saj je pri zamenjavi nove finančne perspektive iz 2007 do 2013 na 2014 do 2020 prišlo do zamika pri črpanju sredstev v Sloveniji. »Po domače povedano, večjih razpisov ni bilo več kot leto in pol, gre za leti 2014 in 2015,« pripoveduje podjetnica (na sliki spodaj. Vir slike: Tiko Pro).
Da bo najverjetneje nastopila takšna situacija, jim je bilo jasno že konec leta 2013, a so še vedno upali na bolje, predvsem, da se bo črpanje začelo vsaj z lanskim letom. »Ko smo se streznili v začetku leta 2014 in videli, da dokumenti, ki so podlaga za začetek črpanja, še niso bili sprejeti, da so še vedno v pripravi, smo se intenzivno začeli ukvarjati s pripravo dokumentacije za Horizon 2020,« v ta namen pa zaposlili tudi strokovnjake in vsa sredstva vložili v ta segmente poslovanja.
»Naučili smo se, da je dobro prihodke čim bolj razdrobiti, a ostati v svojem fokusu,« izvleče nauk iz pretekle situacije. V lanskem letu jim je uspelo ustvariti tretjino prihodkov iz slovenskih razpisov, tretjino iz razpisov v Bruslju ter tretjino z različnimi svetovanji, vendar še vedno fokusirano na področje raziskav in razvoja.
Zdaj je ekipi lažje: ministrstva so začela objavljati razpise, dela je (pre)več, podjetja jih bolje poznajo in jim zaupajo. Mimogrede, za evropske razpise Horizon 2020 iščejo tudi nove strokovnjake.
Hrvaška z večjim potencialom, a z nenehnimi težavami
Hrvaška pa je povsem druga zgodba. Po začetnih zapletih, o katerih smo pisali v članku Kristina Kočet Hudrap: Kriza je bila samo v naših glavah, ki so se nato umirili, so nastopile nove težave. Hrvaška je imela lani parlamentarne volitve, vlada se kar nekaj časa ni sestavila. Vse je zastalo. »In ko so končno sestavili vlado, je zaprla čisto vse razpise zato, ker pretekla vlada stvari ni uredila tako, kot bi jih morala, pogoji za prijavo so bili prestrogi,« v smehu pa doda, da na hrvaškem trgu najverjetneje še ne bo konec težav. »Še vedno pa na njem vztrajamo, saj je dolgoročni potencial hrvaškega trga dvakrat večji kot v Sloveniji.«
Se želite prijaviti na evropske razpise?
»Vsakemu svetujemo, naj njegova projektna ideja izhaja iz strateških ciljev podjetja. Ne prijavite projekta zgolj zato, da bi dobili sredstva. Se ne splača,« se nasmeji sogovrnica. Pred prijavo na razpis preglejte osnovne pogoje razpisa, da vidite, ali ste sploh upravičeni do prijave. Med pripravo vsebine projekta sledite ciljem razpisnika. »Če je cilj razpisnika povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, mora biti cilj vašega projekta povečanje dodane vrednost na zaposlenega v vašem podjetju. Ne čakajte s prijavo na razpis zadnji trenutek,« dodaja.
Kaj lahko zaustavi projekt?
Stranke k njim običajno pristopijo z vprašanjem: Imamo idejo. Ali lahko pridobimo nepovratna sredstva? Od tu dalje jim Tiko Pro pomaga z usmeritvami, kako lahko pridobijo sredstva in na kakšen način. Pri prijavah opaža kar nekaj napak, ki »požrejo« kar nekaj časa in energije. »Nepoznavanje stanja tehnike v svetu. Velikokrat podjetje reče, da ima novo rešitev, tekom projekta pa ugotovimo, da nekje to že obstaja. Tudi nepoznavanje ciljnih trgov. Evropska unija nas sili, da imajo projekti, ki jih prijavimo, čim širši tržni potencial. Podjetje mora poznati stanje trga, kako bodo plasirali izdelek na trge, oceniti stroške in podobno. Pri projektih se nam velikokrat ustavi prav pri teh vprašanjih,« našteva prejemnica naziva Mlada podjetnica leta 2013.
Nižja cena in prevzem odgovornosti
Ker sodelujejo tudi s tujino, opaža razlike z domačim trgom. Največja je zagotovo v doseganju cene, pravi. »V tujini so naše storitve veliko bolj cenjene kot doma. Naša podjetja velikokrat pričakujejo, da bomo mi nosili celotno tveganje za uspeh na razpisu,« medtem ko v tujini razumejo, da je to njihov vložek in si tveganje porazdelimo. Razlika je tudi v poznavanju trendov. Pravi, da se slovenska podjetja premalo ukvarjajo z analiziranjem evropske oziroma svetovne konkurence in stanjem tehnike, medtem ko tujina temu delu razvoja nameni čas vzporedno z razvojem izdelka.
»Naša naslednja cilja sta Avstrija in Nemčija,« v pomoč pri širjenju v Nemčijo pa jim bo referenca podjetja z več kot 8 tisoč zaposlenimi, medtem ko v Avstriji vzpostavljajo sodelovanje na nivoju razvojne agencije. Za oba trga bodo iskali zastopnike.
Na izbor Mladi podjetnik leta se lahko prijavite vse do 31. maja letos (do polnoči). Šestega junija bodo člani komisije izbrali deset polfinalistov, tri dni pozneje pa bodo potekali javni pitchi, ki jih lahko udeleži vsakdo. Trinajstega junija bo komisija izbrala pet finalistov, končna odločitev pa bo padla 16. junija. Zelo pomemben del ocene predstavlja tudi javni pitch na dan razglasitve zmagovalca.
Na izbor se lahko prijavite sami, v kolikor pa poznate osebo, ki bi lahko osvojila letošnji naziv, pa jo lahko tudi nominirate (oseba mora ustrezati pogojem za prijavo) in nam tako pomagate najti domače podjetniške talente! Zmagovalca izbora Mladi podjetnik leta čaka medijska izpostavljenost in nagradni sklad v vrednosti kar 20 tisoč evrov.
