Ne Silicijeva, temveč “Slovenska dolina”

Moderator 50. Startup cafe Jernej Pintar iz Tehnološkega parka Ljubljana je za omizje povabil dobre poznavalce podjetniškega dogajanja v Sloveniji in tujini. Debata je tekla o plusih in minusih slovenskega start-up ekosistema, ki je nekaterim državam lahko za zgled, a ima obenem še ogromno priložnosti za napredek.

“V Sloveniji se sicer pritožujemo, da imamo takšne in drugačne preglavice, a je v osnovi sistem dober. Zavedati se moramo, da je za dober posel potrebno sestaviti veliko koščkov v primeren mozaik. Vlada se zaveda s kakšnimi težavami se soočajo slovenski start-upi, vendar se rešitvi teh težav ne posveča dovolj,” je opozoril Aleš Pustovrh iz ABC Acceleratorja. Po njegovem mnenju je Slovenija kar nekaj korakov pred številnimi državami iz bližnje okolice. Kljub temu pogreša večje zanimanje poslovnih angelov in tujih fondov za investicije v start-up okolje.

Več pozornosti nameniti marketingu

Pustovrh slovenskim podjetnikom svetuje, naj več pozornosti posvečajo marketingu, saj se še vedno premalo pojavljajo v medijih. Slovenija naj bi bila odlična država za razvoj start-upov, a so slovenski podjetniki preveč zadržani in se nepotrebno obremenjujejo z mnenjem okolja. “Preveč pozornosti namenjamo temu, kaj bodo rekli sosedi,” je navrgel Pustovrh, ki z veliko mero optimizma pričakuje prihodnost.

Številni obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili debati na Startup cafe (foto: Simon Maljevac)

“Premoremo precejšen potencial in verjamem, da bodo prihodnje generacije start-upov deležne veliko večje podpore. Denar je potrebno reinvestirati. Trenutno temu še ni tako, tako da se start-upi v začetnih fazah soočajo s precejšnjimi težavami. Ne smemo se slepiti, da Slovenija lahko postane nova Silicijeva dolina. To zagotovo ne bo postala nikoli in to je po mojem mnenju dobro. Ustvariti moramo svojo zgodbo in postati Slovenska dolina,” je dodal Pustovrh.

Kako postati prepoznaven start-up?

Zbrane je nagovorila tudi Sharon T. Freeman, serijska podjetnica, ki je ena izmed najboljših poznavalk start-up ekosistemov v Severni Ameriki. Gostja iz Združenih držav Amerike je pojasnila, da se vse države soočajo z določenimi težavami. Pri odpravi le-teh morajo skupno delovati tako državni organi kot banke ter podjetniški inkubatorji. Velik vpliv na gospodarsko uspešnost določene države ima tudi dijaspora, ki lahko poskrbi za navezovanje poslovnih kontaktov v tujini, pri čemer je izpostavila madžarske veze v Združenih državah Amerike.

“Vse inštitucije se morajo truditi spoznati, kako lahko postanete prepoznavni v gospodarskih velesilah. Moj sin vas naprimer pozna po košarkarskih uspehih. V Združenih državah Amerike se še kako radi pohvalimo s poslovnimi uspehi. Včasih smo malce bolj molčeči le zaradi davčne inšpekcije (smeh). Uspešni ameriški poslovneži svoj zaslužek vlagajo v univerze in na ta način ustvarjajo nove poslovne povezave,” je dodala Freemanova.

Blockchain pravi recept za uspeh

Slovenija je po njenih besedah v svetu prepoznavna predvsem po trudu, ki ga vlaga v razvoj blockchain tehnologije in to je eden izmed pravih receptov za uspeh. Vsaka podobna poteza pri razvoju novih tehnologij je zelo pogumna. Najslabša strategija je, če ne počneš ničesar. Freemanova meni, da bi morali povsod po svetu bistveno več pozornosti nameniti izobraževanju investitorjev, saj je vsaka investicija zelo kompleksna.

Uspešni podjetniki se ne želijo izpostavljati

Tudi Stanislava Vabšek iz Start:up Slovenija je potrdila, da ima Slovenija veliko uspešnih podjetij in izvoznikov, ki se nočejo izpostavljati v javnosti. Slovenija s konferenco PODIM in podobnimi dogodki privablja vplivneže, ki pripomorejo k boljšemu povezovanju s tujimi partnerji, kar je lahko dober obet za prihodnosti.

Sodelujoči na Startup cafe so bili enotni v oceni, da ima Slovenija kot majhen trg določene prednosti, saj se vsakemu start-upu zainteresirani deležniki lahko bolj posvetijo ter mu pomagajo pri povezavah, mreženju in nasvetih, medtem ko v večjih državah preživijo zgolj najmočnejši.