Normirani s.p. ali dejanska obdavčitev?

V članku tokrat na praktičnem primeru osebam z registriranim s.p. predstavljamo, kako izbrati zanje najugodnejši način ugotavljanja davčne osnove.
davčni izračun

Samostojni podjetnik ima za izračun svoje davčne osnove na voljo dva načina

Poznamo dva načina ugotavljanja davčne osnove

S.p. pri poslovanju prejema dohodek iz dejavnosti, ki je obdavčen po Zakonu o dohodnini. Da lahko plača davek, pa mora najprej poznati svojo davčno osnovo. To izračuna po eni izmed dveh metod izračuna davčne osnove. Odločitev, kateri način bo zavezanec izbral, je zelo pomembna in se odraža v višini davka, ki ga bo na koncu moral plačati. Razlike med obema metodama so za isti primer pri uporabi različnih metod lahko ogromne, kar bo razvidno tudi iz našega praktičnega primera. Pri izbiri pa zavezanec sicer nima popolnoma prostih rok, saj ga pri tem omejuje zakonodaja.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov

Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, davčno osnovo predstavlja dobiček. Ta se izračuna kot razlika med dohodki in davčno priznanimi odhodki v davčnem letu, ki je enako koledarskemu. Zavezanec lahko uveljavlja tudi različne olajšave, ki zmanjšajo njegovo davčno osnovo.

Ta metoda je primerna v primerih, ko bodo zavezančevi davčno priznani odhodki presegli 80% dohodkov. Ko je davčna osnova znana, zavezanec od tega plača akontacijo dohodnine po lestvici stopnje dohodnine, ki je dostopna na spletni strani FURS-a. Če se zavezanec odloči za to metodo, je zanj obvezno vodenje poslovnih knjig.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Druga, enostavnejša metoda, je primerna za ugotavljanje davčne osnove zavezancev z  manjšim obsegom poslovanja ali za tiste, ki šele začenjajo z dejavnostjo. Zavezanec izhaja iz davčno priznanih dohodkov, od katerih odšteje pavšalno določene odhodke, ki znašajo 80% ustvarjenih dohodkov.

Gre za poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, pri katerem za zavezanca ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig. Dovolj je, da vodi le evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev. Ker je vodenje evidenc preprosto, lahko zavezanec to opravlja sam. Pri tem prihrani denar, ki bi ga drugače moral porabiti na računovodskih storitvah.

Da se zavezanec lahko odloči za to metodo, pa mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o dohodnini. Njegovi dohodki iz dejavnosti v davčnem letu pred tem ne smejo presegati 50.000 evrov (v primeru da ne zaposluje delavcev) oziroma 100.000 evrov (v primeru da je bila pri zavezancu neprekinjeno vsaj 5 mesecev obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana vsaj ena oseba). Ta metoda se lahko uporabi tudi v primeru, da je zavezanec na novo začel z opravljanjem dejavnosti  v zadnjih 6 mesecih prvega davčnega leta.

Kako sistem deluje v praksi

Poglejmo si praktičen primer, kjer nas bo zanimalo ali je za konkretno osebo z registriranim s.p. iz davčnih vidikov bolj smiselno ugotavljanje davčne osnove preko metode z upoštevanjem dejanskih odhodkov ali metode z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Petra je za opravljanje storitev grafičnega oblikovanja 1.1.2017 registrirala s.p. V celem letu je imela 20.000 evrov dohodkov, stroškov pa je nabrala le 1.000 evrov. Ker ima s.p. prvo leto, uveljavlja tudi delno oprostitev plačila prispevkov za PIZ.

V primeru da bi Petra izbrala način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bi njen izračun potekal takole:

Davčno osnovo bi izračunala tako, da bi od dohodkov odštela v pavšalu priznane stroške v višini 80 % njenih dohodkov. V tem primeru dodatnih olajšav za zmanjšanje davčne osnove ne bi mogla uveljavljati, davčna stopnja pa bi bila fiksno določena in bi znašala 20%.

Njena davčna osnova bi torej znašala: 20.000 – 16.000 = 4.000 evrov

Od tega bi nato plačala 20% davka, kar bi v njenem primeru znašalo 800 evrov.

V primeru da bi Petra izbrala način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih odhodkov, bi bil njen izračun nekoliko bolj zapleten.

Davčno osnovo bi v tem primeru izračunala tako, da bi od dohodkov odštela davčno priznane  dejanske odhodke, kar bi predstavljalo njen dobiček. Od dobička bi nato odštela še vrednost olajšav, v njenem primeru splošne davčne olajšave.

Splošna olajšava se odmeri po lestvici, ki je dostopna na spletni strani FURS-a in je odvisna od višine skupnega dohodka v tekočem letu. Skupni dohodek predstavlja vsoto dobička in obračunanih prispevkov, ki za samozaposleno osebo mesečno trenutno (december 2017) znašajo 355,36 evrov. Dobiček se izračuna tako, da se od dohodkov odštejejo davčno priznani odhodki. Med davčno priznane odhodke spadajo tudi obračunani prispevki.

Petrin dobiček: 20.000  – (1.000 + 4.264,32) = 14.735,68

Skupni dohodek = 14.735,68€ + 4.264,32€ = 18.999,68€

Iz lestvice bi lahko nato razbrala, da znaša splošna olajšava v njenem primeru 3.302,7 evrov.

Sedaj ima vse podatke za izračun svoje davčne osnove: 20.000 – 5.264,32 – 3.302,7 = 11.432,98 evrov

Od davčne osnove bi nato plačala davek, ki bi ga izračunala po objavljeni lestvici stopenj dohodnine. V njenem primeru je to: 1.283,41 evrov  + 27 % vrednosti nad zneskom 8.021,34 evrov.

11.432,98 – 8.021,34 = 3.411,64 evrov  —-> od tega zneska predstavlja 27% = 921,14 evrov.

Plačala bi torej 1.283,41€ + 921,14€ = 2.204,55€ davka.

Petri se za izračun davčne osnove očitno bolj splača postati normirani s.p. in uporabiti metodo z upoštevanjem normiranih odhodkov.

VIR:

Bojan Tičar: Uvod v korporacijsko davčno pravo

Finančna uprava – Davčni vodnik

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>

MP računovodstvo

MP računovodstvo

MP računovodstvo je mreža računovodskih servisov po vsej Sloveniji. Vsa računovodstva uporabljajo sistem e-računovodstva, kar podjetnikom omogoča nižanje stroškov, lažji pregled nad delom in možnost za hitrejše poslovno odločanje. Preberite več >>


POZOR: FURS je že pridobil podatke o dohodkih od oddaje nepremičnin v turistični najem

POZOR: FURS je že pridobil podatke o dohodkih od oddaje nepremičnin v turistični najem

Lastniki nepremičnin morajo v izogib globam najpozneje do konca januarja napovedati vse dohodke, ki so jih dosegli z oddajanjem nepremičnin v turistični najem. Preberite več >>

Stroški reprezentance

Stroški reprezentance

Božične zabave, pogostitve in poslovna kosila ... V prispevku bomo pojasnili, kako lahko poskrbimo, da bodo našteti stroški všteti v stroške podjetja in bodo pri tem ugodno davčno obravnavani. Preberite več >>

Obdavčitev poslovnih daril

Obdavčitev poslovnih daril

Nezadržno se bliža tisti čas v letu, ko podjetja obdarujejo svoje zaposlene in poslovne partnerje in jim s tem izkažejo zahvalo za sodelovanje. Preberite več >>

Obdavčitev zasebnega zavoda

Obdavčitev zasebnega zavoda

Obdavčitev zasebnih zavodov je odvisna od tega, ali so dejavnosti, ki jih opravljajo, pridobitne ali nepridobitne narave. Preberite več >>

Davek na dobitke pri klasičnih igrah na srečo

Davek na dobitke pri klasičnih igrah na srečo

Z davkom na dobitke je obdavčen vsak dobitek, ki je pridobljen pri klasičnih igrah na srečo in katerega vrednost je enaka 300 evrov ali več. Preberite več >>

Dohodninska lestvica in davčne olajšave

Dohodninska lestvica in davčne olajšave

Oglejte si lestvico za odmero dohodnine in olajšave za leto 2017 na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2017. Preberite več >>

Računovodski slovarček

Računovodski slovarček

Za vas smo naredili kratek pregled najpogostejših izrazov v računovodstvu, kot so npr. finančni in denarni tokovi, davki (DDV, davek od dobička gospodarskih družb) ter dohodninska lestvica, ki vam bodo pomagali pri razumevanju in pravilni uporabi le-teh. Preberite več >>

Kako postati zavezanec za DDV

Kako postati zavezanec za DDV

Podjetnik se lahko že ob ustanovitvi podjetja ali pa kasneje odloči, da bo postal zavezanec za DDV. Najpogostejša razloga za to sta večinsko poslovanje s pravnimi osebami ali poslovanje s tujino. Kako postati davčni zavezanec in kakšni so pogoji za to, si preberite v nadaljevanju. Preberite več >>

Oznake: , ,