Obravnava računovodskih izkazov ter čas upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov (Vir slike: Unsplash.com)
Podlaga oz. okvir za sestavljanje računovodskih izkazov so v širšem smislu mednarodni računovodski standardi, medtem ko, gledano na ozmelju Republike Slovenije, kot ključni tako pravni kot tudi delovni akt uporabljamo Slovenske računovodske standarde. Omeniti velja, da so slednji v veliki meri podrejeni mednarodnim računovodskih standardom. Ker so torej Slovenski računovodski standardi najpomembnejši akt na področju računovodstva, bomo v nadaljevanju pogledali dve ključni predpostavki, na podlagi katerih naj bi bili oblikovani računovodski izkazi.
Dve temeljni predpostavki računovodskih izkazov
Slovenski računovodski standardi (SRS, 2016) pravijo, da z računovodskimi izkazi razumemo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala. Za njihovo sestavljanje in predstavljanje je odgovorno poslovodstvo.
Pri računovodskem poročanju se zahteva poštenost in resničnost predstavljanja podatkov od tod pa izhajajo dve temeljni predpostavki, ki ju lahko posplošimo na celotno računovodstvo. To sta upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja:
- Predpostavka upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov pomeni, da je treba računovodske izkaze sestavljati na podlagi računovodenja, ki je zasnovano na temeljnih poslovnih dogodkih. Pri takšnem računovodenju se poslovni dogodki pripoznajo, ko se pojavijo, in ne šele ob plačilu; zapisujejo se v računovodske razvide in o njih se poroča v računovodskih izkazih obdobja, na katero se nanašajo. Odhodki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in pred tem v računovodskih razvidih na podlagi neposredne povezave nastanka stroškov ali odhodkov in pridobitve prihodkov. Kljub temu pa uporaba zamisli vzporejanja prihodkov in odhodkov ne dovoljuje pripoznavati v bilanci stanja postavk, ki ne ustrezajo opredelitvi sredstev ali obveznosti do njihovih virov.
- Predpostavka upoštevanja časovne neomejenosti delovanja pa pomeni, da je treba računovodske izkaze sestavljati, kot da bo organizacija nadaljevala poslovanje v nedoločljivi prihodnosti in kot da nima niti namena niti potrebe, da bi ga povsem ustavila ali pomembno skrčila. Pri računovodenju, ki izhaja iz te predpostavke, morajo biti gospodarske kategorije ovrednotene drugače, kot bi bile, če bi organizacija opustila poslovanje. Vsi SRS-ji, razen SRS 39 – Računovodske rešitve v organizacijah v stečaju ali likvidaciji upoštevajo to predpostavko. Organizacije, kjer ta predpostavka ne prihaja v poštev, ker obstaja upravičen dvom o nadaljevanju poslovanja, računovodijo le po SRS 39.
Upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov
Če torej podrobneje pogledamo primer pripoznavanja odhodka moramo vedno upoštevati pravilo, da se odhodek pripozna v obdobju, ko se pojavi, in ne šele ob plačilu. Prejeti račun, ki se nanaša na december preteklega leta in je bil plačan v januarju tekočega leta je potrebno upoštevati v računovodskih izkazih preteklega leta. Drugače je z obračunom davka na dodano vrednost, ki se upošteva v obdobju, ko je bila temeljna listina gospodarskega dogodka prejeta. Pravilo enako velja za prihodke. Izdan račun se torej upošteva v obdobju, na katerega se le ta nanaša in ne na tisto obdobje, v katerem je bil račun plačan.
Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov
Pri sami sestavi računovodskih izkazov je potrebno upoštevati še njihove kakovostne značilnosti, ki so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost:
- Razumljivost je mišljena v smislu, da lahko uporabniki računovodskih izkazov razumejo postavke v njih ter da je mogoče ugotoviti pomen kontov in knjižb na njih.
- Ustreznost pomeni, da imajo postavke v računovodskih izkazih zaželene, potrebne in koristne lastnosti in značilnosti, ter da konti in knjižbe na njih ustrezajo določenemu namenu in pravilom. Ustreznost informacij je pomembna takrat, ko lahko njihova opustitev ali napačna navedba vpliva na poslovne odločitve uporabnikov, zasnovane na računovodskih izkazih.
- Zanesljivost pomeni, da postavke v računovodskih izkazih ne vsebujejo pomembnih napak in pristranskih stališč ter da zvesto predstavljajo tisto, o čemer trdijo, da predstavljajo, ali za kar se lahko upravičeno domneva, da predstavljajo, ter da so konti in knjižbe na njih popoli in zanesljivi. Podatki morajo upoštevati pomembnost vsebine pred obliko, kar pomeni, da je treba poslovne dogodke obravnavati v skladu z njihovo ekonomsko vsebino in v denarni merski enoti izraženo resničnostjo in ne zgolj glede na njihovo pravno obliko.
- Kot zadnje morajo računovodski izkazi vsebovati kakovost primerljivosti, kar pomeni, da zaradi svoje metodične enotnosti mogoče primerjati postavke v računovodskih izkazih iste organizacije v enakem pravnoorganizacijskem statusu za različna leta. To pomeni, tudi da morajo biti konti in knjižbe na njih enotni tako v posamezni organizcaiji kot v različnih organizacijah.
Roki za oddajo računovodskih izkazov
Računovodske izkaze se po navodilih in v zahtevanih oblikah oddaja na AJPES in sicer po različnih predpisanih rokih za različne pravnoogranizacijske oblike.
Pomembni datumi so torej: 29.02., ko je potrebno oddati letna poročila za pravne osebe javnega prava ter nepridobitne organizacije (izključujoč politične stranke), 31.03., ko je potrebno oddati letna poročila za gospodarske družbe, podružnice tujega podjetja, zadruge, podjetniki, društva, politične stranke ter poročila o prostovoljstvu za poslovne subjekte vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij.
Avtor prispevka je Matej Velikonja iz podjetja Aleph, družba za računovodstvo in finančno svetovanje, d.o.o.
Viri:
- Slovenski računovodski standardi (2016) (Uradni list RS, št. 95/15 in 74/16 – popr.)
- Agencija RS za javnopravne evidence in storitve
