Panorganix, ki je na slovenskem trgu prisoten že od leta 2011, je v zadnjih devetih letih postavil številne mejnike. S pionirskimi projekti, kot je pridelava živih solat in zelišč v Sloveniji in Avstriji pri podjetju dokazujejo, da je kmetijstvo panoga prihodnosti in da je sadje in zelenjavo mogoče pridelovati na naravi in ljudem prijazen način.
Na slovenskem trgu kot eden bolj razpoznavnih pridelovalcev sadja in zelenjave
Skupina Panorganix se ukvarja s pridelavo in prodajo sadja ter zelenjave. Česen ČESNEK, fižol, ekološke borovnice, špinača, solata in zelišča ŽIVA predstavljajo njihov trenutni asortiman, ki se mu je letos pridružila še bio slovenska solata – z 1,5 hektarja rastlinjakov za bio solato so njen največji pridelovalec v Sloveniji. Svojim trenutnim kapacitetam, ki skupaj znašajo približno 40 hektarjev, bodo letos dodali še nov nasad ekoloških borovnic (dodatnih 8 ha k obstoječim 10), kmalu pa bodo rastlinjake širili tudi po Evropi. Načrtujejo, da bodo prvi od njih z obratovanjem pričel že to jesen.
V berlinskem predmestju, nedaleč stran od še nezgrajene tovarne avtomobilov Tesla se že pripravljajo na izgradnjo najmodernejšega in tehnološko dovršenega rastlinjaka v Evropi, v katerega bo implementirana tudi umetna inteligenca.
“ŽIVA” med najinovativnejšimi projekti
Projekt ŽIVA, pridelava solat in zelišč, ki se prodajajo skupaj s koreninami in tako posledično ohranjajo več svežine, hranilnih snovi in okusa, v letu 2020 dosega nove razsežnosti. Inovativna, moderna pridelava v visokotehnoloških rastlinjakih z avtomatiziranim sistemom klime in mehanizacije je uspešno zaživela v Sloveniji in Avstriji kot pionirski projekt v srednjem delu Evrope. Najsodobnejša tehnologija pridelave (bioponska, recirkulacijska hidroponika) nudi veliko prednosti pred konvencionalno pridelavo. V takšnem rastlinjaku je namreč mogoče pridelati 10-krat več pridelka kot na zunanjih površinah, kar pomeni, da je obremenjevanje zemlje manjše. Dodatno prednost predstavlja tudi manjše onesnaževanje okolja, saj se pri pidelovanju ne ustvarja odpadnih voda.
V načrtu gradnja 4 modernih rastlinjakov
Panorganix pri prvi fazi razširitve načrtuje postavitev štirih modernih rastlinjakov, ki bodo v bližini pomembnih evropskih mest. Na ta način pri podjetju rešujejo problem odvisnosti evropskih trgov od španskih in italijanskih pridelovalcev, saj se z lokalnimi rastlinjaki potrošnikom omogoča nakup lokalno pridelane hrane, ki ima zaradi krajših transportnih poti do skladišč trgovin večjo hranilno vrednost, prav tako pa prispeva tudi k manjšim izpustom CO2. Tak način pridelave hrane prav tako pomeni, da bo v primeru vremenskih ujm in drugih problematik možnost, da je oskrba s prehrano motena, manjša.
Panorganix, ki je pred kratkim prejel drugo nagrado INOVATIVNO ŽIVILO LETA 2020 – linija rezanih solat: špinača in solatni miks (posebna nagrada za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil), se s pomočjo Generali Growth Equity Fund loteva gradnje modernih in naprednih rastlinjakov širom Evrope. Evropskim potrošnikom nameravajo tako ponuditi lokalno pridelano, kakovostno in hranil polno zelenjavo, prispevati k večjemu številu novih delovnih mest in rasti evropskega modernega kmetijstva.
Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje. Slednja skupaj s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji upravlja 1.025 milijoni evrov sredstev v upravljanju. Generali Growth Equity Fund investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj.
Naložbo sklada Generali Growth Equity Fund v PanOrganix sofinancirata Evropski Investicijski Sklad in SID banka. Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.
