»Pospeševalniki so dobra brca v rit!«

Ali je odločitev za pospeševalnik denar, je bilo eno od vprašanj, ki jih je Iztok Hočevar, ki je povezoval dogodek, namenil sogovornikom. Medtem ko Matic Verbančič iz startupa Oosm (Oosm razvija tehnološko storitev, aplikacijo, ki omogoča, da lahko vsak zaslon spremenimo v digitalno platformo), ki je zmagal na nedavni konferenci Coinvest Venture Days, pravi, da pri njih denar ni bil vodilo (pospeševalnik BootCamp, ki so se ga udeležili v Amsterdamu, jim je namenil zgolj 15 tisoč evrov, vsota, ki je bila nekako nerelevantna za njihovo delo, je pojasnil Matic), podobno izkušnjo so imeli tudi v startupu Facility (Facility rešuje probleme upravljalcev hotelov), je potrdil Aljaž Ketiš. Zgodba je bila povsem drugačna pri Scouteeju (razvili so prvi pametni radar za merjenje hitrosti žogic v športu). »Pravijo, ´hardware is hard´, lahko bi dodali še, da je izredno drag,« je dejala Majda Dodevska.

Z ekipo, ki je razvila enega najmanjših radarjev na svetu, ki je bil prvotno namenjen zgolj v svetu bejzbola, so se pred letom dni znašli v iskanju investicije. Na projektu Scoutee so delali popoldne, po službenih obveznostih: »Težko je tako delati, zato si v neki točki rečeš, da se mora nekaj zgoditi, da veš ali boš šel naprej ali ne.« In »zgodil« se je pitch v Zagrebu, ki jih je popeljal v bolgarski Eleven.

Slovenski pospeševalniki ne znajo dati brco v rit

Sogovorniki so udeležbo v pospeševalniku opisali za dobro odločitev; prek pospeševalnikov so dobili mentorstva, potrditev, ali je ideja oziroma v njihovem primeru produkt dober, in mrežo poznanstev. »V Sloveniji se nismo več premaknili, hitro prideš naokoli. Iskali smo predvsem potrditev našega produkta. Če te potrdijo v BootCampu, potem veš, da je tvoj produkt dober. V takšnih pospeševalnikih ti dajo brco v rit, slovenski, z redkimi izjemami, tega ne znajo,« je bil malce kritičen Matic.

Vse bolj se ustvarja prepričanje, da je startup življenje videti kot udobno in prestižno življenje, dejansko pa je eno samo garanje, je izpostavila Majda Dodevska (Vir slike: Miha Prebil).

Dobra plat pospeševalnikov: ekipam dajo fokus

Aljaž je z ekipo Facility del slovenskega pospeševalnika; za ljubljanski ABC pospeševalnik so se odločili med izdelavo strategije, kam se usmeriti, ali je hotelirstvo resnično njihova edina panoga. Manjkalo jim je malce fokusa – med bivanjem v ABC-ju pa so ugotovili, da morajo ostati v hotelirstvu. Odločitev jim je prinesla povečano število hotelov, ki uporabljajo njihovo rešitev – čeprav, nam je izdal Ketiš, ABC ni povsem prispeval k rasti te številke. Mimogrede, že naslednji teden vstopajo na hrvaški trg, ta pa jim bo najverjetneje odprl še kakšna (tuja) vrata.

Laž števila 1: Startup življenje je prestižno in udobno življenje

»Največ nam je dalo mentorstvo in te brce v rit. Moraš pa biti nanje pripravljen. V pospeševalniku praktično živiš, domov greš zgolj spat in pod tuš,« je o manj rožnati plati pospeševalnikov in startup sveta spregovoril Ketiš. »Vse bolj se ustvarja prepričanje, da je startup življenje videti kot udobno in prestižno življenje, dejansko pa je eno samo garanje. 24 ur na dan, vsak dan te čaka delo,« je dodala Majda, ki ravno v tem času dokončuje magistrsko nalogo o pospeševalnikih.

Kako se odločiti za »pravi« pospeševalnik? Dobro je vedeti, pravi Majda, da se pospeševalniki med seboj razlikujejo, zato je pametno raziskati le-te (na svetu obstaja prek 3 tisoč pospeševalnikov) in ugotoviti glede na lastne potrebe, kaj kot startup potrebujete. »Najlažje je reči, da si pospeševalnik, a ne dosegaš standardov.«

Če nimate čudežnega zdravila, za velike, zlasti ameriške startupe niste zanimivi, je poudaril Matic Verbančič (Vir slike: Miha Prebil).

V pisarni ne boste dosegli tega, kar lahko v pospeševalnikih

»V pospeševalnikih so mentorji in ustanovitelji startupov, ljudje, ki enako razmišljajo kot startupi. Večinoma se vanje vključijo samoiniciativno, ker želijo svoje znanje in izkušnje predati naprej, pozneje morda postati del kakšnega startupa ali pa preprosto zato, ker jih njihova primarna služba malce dolgočasi,« je o vzdušju v pospeševalnikih razložil Matic. »Vsak dan greš prek svojih meja. V naši pisarni ne bi naredili takšnega napredka, pridobiš tako na osebnostni ravni kot tudi na rasti podjetja,« je svojo izkušnjo predstavil Aljaž, pospeševalnik oziroma mentorje primerjal za pomočnike, ki vedno brez težav priskočijo na pomoč.

S čudežnim zdravilom v Y Combinator

Zakaj Evropa (bolgarski pospeševalnik) in zakaj ravno bejzbol, sta vprašanji, ki jih startup Scoutee pogosto prejme. »Bolgarija se predstavlja kot eno najboljših startup okolij v Evropi, kjer najdemo kar tri investicije sklade. Forbes je Sofijo uvrstil med 10 najboljših mest za startupe,« je dodala. Scoutee išče sicer svoje priložnosti tudi izven bejzbola – v njihovem načrtu je postati vodilni merilec hitrosti tudi v drugih športih – in onstran Evrope. »Zanimiv je podatek, da se bejzbol igra kar v 120 državah sveta. Morda ne veste, ampak bejzbol je na Japonskem šport številka ena,« je razkrila Majda. In zakaj niso odšli v kakšen ameriški pospeševalnik oziroma ZDA, kjer je bejzbol prav tako priljubljen? »Težko je priti zraven. Na tisoče startupov se prijavlja, dokler pa jim ne dokažeš, da si tržno zanimiv, te ne bodo sprejeli,« je razložila. »Če nimate čudežnega zdravila, za njih niste zanimivi,« je potrdil Matic, ki je ob tem izpostavil Y Combinator.

Predstavil pa je še velike načrte Oosma: vstopajo na francoski trg, vse bolj pa si utirajo pot tudi na Balkanu in državah Beneluxa. »Odpirajo se tudi poti v Emirate, prek njih pa v Azijo.«

Iz pospeševalnikov boste prišli še bolj povezani

Morda še nasvet tistim, ki ste tik pred podobno odločitvijo: v pospeševalnik vzemite večjo ekipo – temu sta prikimala tako predstavnika Facilityja kot tudi startupa Oosm -, bodite fokusirani in glejte čim manj konzervativno. »Iz pospeševalnika precej ekip pride še bolj povezanih,« so si bili soglasni.