Vključenost robotov v delovni proces je novost, s katero se družba še ni spopadala. Številna podjetja že napovedujejo, da bodo v prihodnjem letu nadomestila številne delavce z roboti in s tem zmanjšale stroške proizvodnje. Dejstvo je, da bo trend uporabe robotov namesto delavcev v prihodnjih letih močno porasel, s tem pa drastično povečal brezposelnost.
Od leta 2010, ko so na trg stopili prvi napredni in za delo kvalificirani roboti, je prodaja vztrajno rasla. Obseg prodaje naprednih robotov za delo se poveča za skoraj tretjino na letni ravni, predvsem v avtomobilski in elektronski industriji. Poleg tega se vztrajno povečuje tudi število patentov za umetno inteligenco. Prav iz teh razlogov, se Evropska Unija aktivno loteva urejanja vprašanja porasti robotov v delovnem procesu.
Zaradi povečevanja vključenosti robotov na delovnih mestih, si je Evropska Unija začela prizadevati za koherentno ureditev tega področja. EU bi z zakonodajo, ki bi urejala kompleksno področje robotike, lahko igrala ključno vlogo pri vzpostavljanju smernic na tem področju. Cilj te zakonodaje bo, da se skozi različne dajatve delodajalcev sanira upad delovnih mest, da ne pride do upada socialne blaginje zaradi robotizacije dela.
Davek na robote
Glavni predlog Evropske Komisije je ta, da bi se uvedel t.i. davek na robote. To pomeni, da bi delodajalci plačevali davek za vsakega naprednega robota, ki je vključen v delovni proces. Zbran davek pa bi se nato prevesil v univerzalni temeljni dohodek vseh državljanov, ali pa v plačevanje podobnih socialnih prispevkov. Prvi podoben predlog zakona je že bil predlagan letošnjega februarja, a ga je Evropski Parlament zavrnil.
Davku na robote močno nasprotujejo delodajalci, ter seveda proizvajalci robotov, ki so enotnega mnenja, da bo tak davek ustavil inovacije in razvoj na področju robotike. Pri tem poudarjajo, da je razvoj robotike pomemben predvsem za medicinske namene, ter za namene osebne rabe, saj lahko razviti roboti učinkovito pomagajo ljudem z invalidnostjo ter starejšim. Roboti prav tako bistveno pomagajo v medicini, saj lahko s svojo natančnostjo močno pripomorejo k uspešnosti posegov.
Prvo vprašanje, s katerim se bo moral soočiti evropski zakonodajalec je to, katere tehnologije bi bile sploh obdavčene. Roboti se med seboj močno razlikujejo po stopnji umetne inteligence, po nujnosti in prispevku v delovnem procesu, po stopnji avtomatizacije proizvodnje. Mnogi trdijo, da je stopnja umetne inteligence tista, ki loči naprednega robota od navadnega tovarniškega stroja. V tem primeru je treba poudariti, da umetna inteligenca obstaja v povsem digitalni obliki, fizična oblika pa je le njena manifestacja. Zato bi bilo potrebno paziti, da davek na robote ne postane davek na nove tehnologije.
Agencija za robotiko
Zakonodaja na področju robotike bi nedvomno vodila tudi v novo Agencijo za robotiko, ki bi sproti spremljala novosti na področju in implementacijo zakonodaje. Bistvene naloge Agencije za robotiko bi bile tehnične, regulatorne in etične smernice. V sklopu slednjih bi Agencija pripravila t.i. kodeks etičnega ravnanja, ki bi uravnaval vpliv robotov na ljudi, okolje in zdravje.
Vir: Reuters
